Cerar: Rebalans odraža skrb za vzdržne javne finance

Državni zbor se je danes sestal na izredni seji, da bi sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Tega je vlada pripravila, ker ima resen namen, da zdaj in v bodoče poskrbimo za vzdržne javne finance in tako izpolnimo eno od pomembnih predpostavk za uspešen razvoj družbe, je dejal premier Miro Cerar.

LJUBLJANA > Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je povedal Miro Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo razmere, da je moč za naslednje leto po daljšem času zopet predvidevati določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.

Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa navedel tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: “Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo.”

Mramor: “Rebalans je bil nujno potreben”

Mramor se zaveda, da z rebalansom ne morejo biti vsi zadovoljni, vendar pa predstavlja nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ. Prav tako je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast, sta poudarila skupaj s premierjem.

Med pomembnejšimi naložbami sta naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje oskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.

“Rebalans je bil nujno potreben,” je zatrdil Mramor. Od sprejema letošnjega proračuna v novembru 2013 so se namreč bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.

Napovedi gospodarske rasti so zdaj veliko bolj spodbudne, prav tako so ugodni kazalniki na trgu dela, je nadaljeval Cerar. Vendar pa je ekonomski in socialni položaj še vedno zahteven, je dejal in pojasnil, da so zato potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih, predvsem pa na področju javnih financ. “Te so zdaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje,” je poudaril.

Proračunski primanjkljaj bo za 170 milijonov evrov večji kot lani

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Slovenija je od novembra 2009 v postopku čezmernega primanjkljaja, zato mora voditi takšno fiskalno politiko, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod tri odstotke BDP v letu 2015, je dejal Cerar. “Srednje- in dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo,” je zahteval.

Po slovenski metodologiji bo primanjkljaja za 3,62 odstotka BDP, a velik del ga je posledica dejstva, da je med odhodki načrtovan evropski denar iz starega programskega obdobja, ki ga bo EU začasno zadržala in ga bomo dobili povrnjenega čez nekaj let. Kot je pojasnil Mramor, bi bil brez upoštevanja tega založenega denarja primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.

STA

---