“Če so otroci zdaj lačni, boste posledice čutili še leta”

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je včeraj zaključil svoj štiridnevni obisk v Sloveniji. Obiskal je Rome na Dolenjskem, se seznanil s težavami migrantov, posebno pozornost pa namenil tudi podatkom o revščini v naši družbi. Slovenijo je pozval, naj naredi več, da Romi, migranti in revni prebivalci Slovenije ne bodo zaostajali v družbi.

LJUBLJANA > “Razumem, da številni ljudje, še posebej pa politiki, primerjajo položaj revnih Slovencev in prišlekov. Mislim, da je ta primerjava zavajajoča. Begunci, ki so ravnokar prišli, nimajo imetja, ne razumejo slovensko, ne vedo, kako deluje vaš sistem, nimajo socialne mreže, ki bi jih podprla. To ni primerljivo z večino Slovencev,” je neprimernost primerjav različnih skupin ljudi, ki se pri nas znajdejo v stiski, izpostavil komisar Nils Muižnieks. Težave, ki jih imajo pri nas begunci, in problematika revščine sta dva velika, a ločena problema, ki jih je v Sloveniji zaznal Muižnieks.

Skrb zbuja revščina, ki se deduje

Skrbi ga naraščanje deleža revnih prebivalcev, zlasti pa je izpostavil revščino med otroki in vedno bolj prisoten fenomen medgeneracijske revščine oziroma revščine, ki se prenaša s staršev na otroke. Odpravljanje te revščine bi morala biti absolutna prioriteta države, je poudaril komisar Sveta Evrope: “To bo na dolgi rok prizadelo vašo družbo. Če so otroci zdaj lačni, če zdaj ne prejemajo primerne zdravstvene oskrbe ali nimajo primernega izobraževanja, boste posledice tega čutili še leta.”

O položaju migrantov se je seznanil tudi med obiskom nekdanje tovarne Rog, kjer potekajo programi nevladnih organizacij za integracijo beguncev. Slovenija je humano poskrbela za migrante, ko so konec predlanskega in v začetku lanskega leta prehajali državo, kot je opazil Muižnieks, pa se je Slovenija na morebitne podobne izzive v prihodnosti pripravila preveč restriktivno. Ponovil je, kar je dejal že pred sprejetjem zakona o tujcih, da je zapiranje meja tudi za prosilce za azil v nasprotju z mednarodnim pravom.

Komisar je pozdravil sodelovanje Slovenije v programu relokacije beguncev iz Italije in Grčije, opozoril pa, da Slovenija še ni dovolj razvila programov za vključevanje beguncev v družbo. Slovenija namreč ni več le tranzitna država, nekateri prosilci za azil in begunci bodo ostali tukaj. Slovenske oblasti se morajo s tem soočiti, dati tem ljudem možnost, da se vključijo v družbo in ji začnejo vračati tudi kot davkoplačevalci, je izpostavil. Velika težave ostaja nastanitev beguncev. “Govoril sem z mnogimi, ki so hoteli na trgu najeti stanovanje, pa so jih ljudje zavrnili.”

Dva socialna delavca sta premalo

Poleg revščine in migracij se je Muižnieks med štiridnevnim obiskom posvetil še težavam Romov. Bil je v Dobruški vasi in v Krškem v vrtcu, ki ga obiskujejo romski otroci. Poleg tega, da v romskih naseljih ni osnovnih pogojev za dostojno življenje, začenši z elektriko in vodo, je zaznal tudi velike težave pri vključevanju romskih otrok v izobraževalni sistem, velik delež najstniških nosečnosti in zgodnje poroke. Država bi morala v delo z romskimi družinami vključiti več socialnih delavcev, svetuje komisar. Dva socialna delavca za 2000 Romov, kolikor jih živi na Dolenjskem, je po njegovem veliko premalo.

Muižnieks se je med obiskom sestal s številnimi sogovorniki, med drugim z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, s predsednikom republike Borutom Pahorjem, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom DZ Milanom Brglezom. Srečal se je tudi z nekaterimi ministri ter s predstavniki nevladnih organizacij.

JANA KREBELJ

---