Če bo naval, bi begunci lahko prišli tudi na Primorsko

Naša država bo 250 prosilcev za mednarodno zaščito, kolikor jih bomo v skladu z evropskim dogovorom sprejeli v dveh letih, namestila v azilni dom in integracijski hiši, saj naj bi njihove kapacitete za to predvidoma zadoščale. V primeru nenadzorovanega povečanega prihoda beguncev pa kontingentni načrt vlade predvideva tudi nastanitev v Centru za tujce pri Postojni in tudi počitniškem domu ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču.

LJUBLJANA > Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) načrt za nastanitev in oskrbo vseh 250 oseb, kolikor jih bo v skladu s ponedeljkovim dogovorom na izrednem zasedanju ministrov Sveta EU za notranje zadeve in pravosodje sprejela Slovenija, še pripravljajo. “V prvi fazi bomo vsekakor uporabili zmogljivosti našega ministrstva, to sta azilni dom in integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru. O drugih možnih lokacijah in ostalih podrobnostih pa je v tem trenutku še preuranjeno govoriti,” so nam včeraj odgovorili na MNZ. A glede na kapacitete azilnega doma, ki lahko sprejme 203 osebe (trenutno je v njem 60 oseb, največ iz Afganistana, Irana, Ukrajine, Iraka, Kosova, Albanije in Somalije), in integracijskih hiš, kjer je prostora za 55 oseb, trenutno pa je v njih 17 oseb z že priznano mednarodno zaščito, bi glede na postopni sprejem prosilcev morebiti lahko zadoščale že te kapacitete.

Vlada ima tudi plan B

Katere zmogljivosti bi naša država še lahko uporabila za nastanitev beguncev, pa je razvidno iz kontingentnega načrta v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden. Toda na MNZ pravijo, da se načrt ne nanaša na sprejem že dogovorjenih 250 prosilcev, pač pa na situacijo ob morebitnem nenadzorovanem prihodu večjega števila beguncev v našo državo. Verjetnost tega ni velika, ni pa niti izključena.

V primeru večjega begunskega vala nad 500 oseb bi se naša država znašla v težji situaciji. Aktivirati bi bilo treba začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere v lasti vseh ministrstev in ostalih državnih organov, najprej obrambnega ministrstva in uprave za zaščito in reševanje, na primer vojaški kompleks v Logatcu, sicer namenjen začasni namestitve evakuiranih prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah.

Možen je postopen prihod večjega števila prosilcev preko meje s Hrvaško, ki potujejo po kopenskih poteh preko držav s področja Balkana. Preusmeritev migracijskih poti pa bi lahko sprožilo tudi ravnanje Madžarske, ki na svojih mejah že gradi zidove z bodečimi ograjami, ki naj bi prehod migrantov preprečile.

Scenarij, razdelan v kontingentnem načrtu, predvideva ukrepanje v več fazah, opredeljuje pa tudi potrebne stroške, kadrovske okrepitve ...

Omejeno gibanje v Postojni

V primeru povečanja do 280 oseb bi se poleg azilnega doma in integracijskih hiš izkoristil tudi Center za tujce pri Postojni, kjer bi bilo lahko nameščenih 50 oseb, ki pa jim bi bilo gibanje omejeno.

“V centru ni mogoče zagotoviti oziroma vzpostaviti dodatnega odprtega režima za prosilce, ker je med Občino Postojna in MNZ sklenjena pogodba, kjer je določba, da bo center služil izključno namenu začasnega bivanja nelegalnih prebežnikov pod strogim policijskim nadzorom,” navaja kontingentni načrt.

Potrebovali bi soglasje občine

V fazi povečanja sprejema do 500 oseb pa kontingentni načrt predvideva tudi uporabo dodatnih kapacitet MNZ, Samskega doma v Ljubljani in Počitniškega doma na Debelem rtiču. Pri slednjem, kjer bi bilo lahko nastanjenih 120 oseb, vlada računa tudi na morebitno nesoglasje lokalne skupnosti.

V primeru policijskega počitniškega doma na Debelem rtiču gre za bungalove in bivalnike, ki jih policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve od maja do septembra oddaja dopustnikom - tako zaposlenim kot ostalim. A že opis na spletni strani kaže, da za dolgotrajno bivanje niso najbolj primerni. Bungalovi so opremljeni z osnovno kuhinjsko opremo, v bivalnikih pa so le majhni kuhalniki, ki ne omogočajo pripravljanja celotnih obrokov. Tudi sanitarije in tuši so skupni, postavljeni v dveh sanitarnih blokih.

Dodatna ovira bi bilo lahko dejstvo, da ministrstvo za notranje zadeve ni lastnik zemljišča na Debelem rtiču, kjer ima počitniški dom. To je v lasti občine Ankaran (oziroma je del še nerazdeljenega premoženja občin Koper in Ankaran). Preden bi ministrstvo kogarkoli namestilo v bungalove in bivalnike, se bi moralo pogovoriti z občino in preveriti, ali najemna pogodba to sploh omogoča.

VERONIKA R. ŽENKO

HELENA RACE

---