Čaka nas električna prihodnost
Slovenija
17. 06. 2015, 11.55
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 08.20
Energetsko oskrbo Slovenijo bomo v prihodnje usmerjali tako, da bo zagotavljala zanesljivo oskrbo z energijo, hkrati pa tudi konkurenčnost Slovenije in podnebno sprejemljivost. To so trije stebri novega energetskega koncepta Slovenije, ki ga minister Peter Gašperšič te dni predstavlja po Sloveniji. Po javni obravnavi čaka energetski koncept še dolga in negotova pot do državnega zbora, saj nevladne organizacije že opozarjajo na njegove pomanjkljivosti.
LJUBLJANA
> Energetski koncept Slovenije (EKS) bo skupaj s še skoraj svežim energetskim zakonom začrtal cilje “zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let”, je včeraj v Mariboru dejal minister za infrastrukturo in prostor Peter Gašperšič.
Podlaga zanj so projekcije gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter sprejete mednarodne obveze. Pri slednjih so ključne zlasti zaveze za zniževanje izpustov toplogrednih plinov.
Do 2055 vsi avti na elektriko
Kot je ob prvi javni predstavitvi energetskega koncepta prejšnji teden povedal državni sekretar za energetiko Danijel Levičar, lahko Slovenija z alternativnimi gorivi do leta 2035 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 35 odstotkov, do leta 2055 pa za kar 70 odstotkov. In kar tudi ni zanemarljivo - s tem prihrani 1,2 milijarde evrov.
Največ prihrankov in največ možnosti za zmanjšanje izpustov je tam, kjer smo zdaj najbolj potratni - v prometu. Zato je zelo veliko pozornosti v energetskem konceptu posvečene prometu. Do leta 2035 bo polovica osebnih vozil v Sloveniji vozilo na elektriko, do leta 2055 pa bodo že vsi avtomobili pri nas električni, predvidevajo snovalci koncepta. Tako bo tudi postopoma odpadla potreba po velikem uvozu fosilnih goriv - zdaj jih uvozimo za dve milijardi na leto.
Energetski koncept sicer ne govori o posameznih projektih, temveč le podaja strateške usmeritve in postavlja politični okvir, “znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov,” pravijo na ministrstvu.
A če je pot prosta, so povsem jasni cilji glede izpustov: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 odstotkov do leta 2035 glede na raven iz leta 1990 in zmanjšanje za vsaj 80 odstotkov do leta 2055.
Zbogom, kurilno olje
Da bomo to dosegli, bo treba ubrati vse možne poti. Ena med njimi je tudi izkoriščenje vseh energijskih potencialov rek, pa tudi drugih obnovljivih virov energije. Do leta 2035 naj bi tako obnovljivi viri energije predstavljali že 30 odstotkov končne rabe energije. Uporabo naftnih derivatov bomo do takrat že prepolovili, kurilno olje pa se bo leta 2035 že povsem poslovilo. Premog se bo poslovil kasneje, leta 2055, zemeljski plin pa bi ostal v rabi do leta 2055 predvsem v tovornem prometu in kot rezerva za ogrevanje na obnovljive vire.
“Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizkoogljično družbo predstavljajo robne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko, na drugi strani pa pomenijo velik izziv in potencial za razvoj družbene blaginje,” so prepričani na ministrstvu, kjer poudarjajo, da energetika ni le sama sebi namen, temveč je temelj za razvoj družbene blaginje in zato v službi gospodarstva in državljanov.
Sporna jedrska prihodnost
Toda medtem ko napovedujejo umik fosilnih goriv, pa ohranjajo jedrsko energijo. Ta je sicer predvidena le kot dolgoročna rezerva za ogrevanje na obnovljive vire, ki so premalo stabilni. Prav jedrska energija je točka, zaradi katere je največ nasprotovanja med nevladnimi okoljskimi organizacijami. Najbolj glasen je slovenski Greenpeace, ki je zato energetski koncept Slovenije preimenoval kar v jedrski koncept. “Po skoraj desetletni ugrabitvi energetske debate s strani premogovnega lobija sedaj očitno vstopamo v obdobje, ko na sceno prihaja jedrski lobi,” pravi Nina Štros iz Greenpeaca. In dodaja: “Pod pretvezo domnevnega povečevanja potreb po oskrbi z električno energijo zaradi prehoda od fosilnih virov v nizkoogljično gospodarstvo nam poskušajo dopovedati, da Sloveniji ne more pripadati prihodnost brez jedrske energije. A Slovenija bi lahko po vzoru Nemčije, Danske, Belgije, ne nazadnje pa tudi ZDA in Kitajske, vlagala v čiste, varne in obnovljive energetske vire, ki nosijo desetkrat večji zaposlitveni potencial, z njimi pa lahko energetski sistem decentraliziramo in njegovo upravljanje iz rok peščice premestimo v lokalne skupnosti.”
Na nesprejemljivo podaljševanje jedrske opcije opozarja tudi organizacija Alpe Adria Green, Božo Dukić pa v njenem imenu dodaja: “Svetovalci niso niti pogledali v sprejeti dokument o aktivnostih na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.” In še: “Zasebna iniciativa ima izdelan program, kako nadomestiti rabo fosilnih energentov za dve regiji do leta 2025, država v konceptu pa napoveduje polovično takšno rešitev za deset let kasneje.”
MARICA URŠIČ ZUPAN