Bruselj povozil slovenske argumente glede terana

Evropska komisija vztraja, da je dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran pod strogimi pogoji glede etiketiranja v skladu s pravnim redom EU, je sporočila sinoči v pisnem stališču po sestanku posebnega odbora za kmetijstvo. V ponedeljek se sicer sestanejo še kmetijski ministri članic, vendar to najbrž ne bo zadržalo komisije, ki namerava v torek začeti postopek za odobritev izjeme.

BRUSELJ, LJUBLJANA, SEŽANA > Evropska komisija namreč kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da ne bi nadaljevala načrtov za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran.

Kraševci: “To je polom demokracije!”
Kraševci, združeni v civilno iniciativo za zaščito terana, so nad stališčem Evropske komisije zgroženi: ”Komisija se očitno požvižga na argumente. To ne more biti nič drugega kot korupcija,” je v imenu iniciative včeraj dejal Marjan Colja, sicer direktor zadruge Vinakras. “Prejšnji komisar za kmetijstvo, ki je bil ključen pri zaščiti vin ob vstopanju Hrvaške v EU, je javno izjavil, da je Hrvaška zamudila vse roke, da bi lahko uveljavila uporabo imena teran. Da si zdajšnja komisija potem upa vse to izničiti! To je polom demokracije in polom pravnega reda!” so ogorčeni Kraševci.

Komisija: to ni edina izjema

V četrturnem pogovoru je Slovenija predstavila svoje pomisleke: da bi bila dodelitev načrtovane izjeme Hrvaški pomemben presedan in enostransko ukrepanje. Toda komisija je ocenila, da ne vidi zadržkov za dodelitev omejene izjeme Hrvaški. Med članicami se je odzvala le Hrvaška, ki se je s komisijo strinjala.

Komisija svoje stališče utemeljuje s tem, da je že bil sprejet delegirani akt, ki Hrvaški dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah, a je komisija tedaj pustila vprašanje terana odprto, da bi Slovenija in Hrvaška našli skupno rešitev. Pod določenimi pogoji naj bi bilo na podoben način že odobrenih več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji, je navedla komisija in dodala, da ima Slovenija podobno izjemo v primeru francoskega burgundca (skupaj z več drugimi članicami lahko uporablja ime Weisser Burgunder) in nemške frankinje (ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja).

Strniševa: zakaj to ni bilo leta 2013?

Minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je prejšnji teden osebno razložil stališča Slovenije evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu, je bil včeraj na uradnem obisku v Rusiji, zato se je na odklonilno stališče Bruslja odzvala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. Potezo komisije je označila za zelo problematično: “Če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo Hrvaške, kar se tiče terana," je poudarila včeraj v izjavi za javnost.

Sekretarka je ob tem poudarila, da je šlo pri zaščiti terana celo za nasprotno situacijo. “Prav zaradi tega, ker je pri teh izjemah reševala samo dve drugi izjemi, za vse ostale zaščitene označbe pa določila triletno prehodno obdobje za prodajo starih zalog, je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj.”

V torek začetek postopka

Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji glede etiketiranja dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja. Dan prej, v ponedeljek, se bodo sicer sestali kmetijski ministri članic EU, ki naj bi na pobudo Slovenije tudi spregovorili o tej temi, vendar so možnosti, da bi to ustavilo namere komisije, skoraj nikakršne.

Naslednja možnost Slovenije, da prepreči sprejetje delegiranega akta, je, da za zavrnitev zbere glasove 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Tu bi morda lahko imeli nekaj več možnosti, ker bi lahko na svojo stran pridobili članice višegrajske skupine, ki ponavadi glasujejo podobno kot Madžarska, ta pa bi nam lahko stala ob strani zaradi zaščite svojega tokaja.

Tožba vse verjetnejša

Če niti to ne bi uspelo, lahko Slovenija v dveh mesecih po objavi akta v evropskem uradnem listu vloži tožbo. Kmetijski minister Židan je sicer že napovedal, da bo Slovenija uporabila vsa pravna sredstva, vključno s tožbo.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je včeraj dejal, da bo morala Slovenija za zaščito imena teran uporabiti pravna sredstva. Na vprašanje, katera, je odgovoril nedvoumno: “Tožba na sodišču.”

STA, MUZ

---