Bruselj: Zelo dobra novica - neravnovesja v Sloveniji niso več presežna

Evropska komisija je danes nepričakovano sporočila ugotovitve poglobljene analize makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah EU, tudi v Sloveniji. V primeru Slovenije ocenjuje, da neravnovesja niso več presežna in da je dosežen pomemben napredek. “To je zelo dobra novica,” je poudaril komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

BRUSELJ > V primeru Slovenije komisija po besedah Pierra Moscovicija ocenjuje, da je bil v minulem letu dosežen pomemben napredek, ki je podlaga za sklep, da neravnovesja niso več presežna.

“To je zelo dobra novica, ki dokazuje učinkovitost procesa. Dokazuje tudi, da so reformni rezultati nagrajeni. Pri tem procesu ne gre za omejevanje in kaznovanje, gre za spodbujanje in nagrajevanje, ko je to mogoče in takoj ko je to mogoče,” je izpostavil komisar.

Slovenija je bila edina članica unije, v kateri je komisija v minulih dveh letih dvakrat zaporedoma ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja. Danes pa je edina, v primeru katere komisija mehča proces, ker neravnovesja niso več presežna.

Je pa Slovenija skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko v skupini držav, ki se še vedno soočajo z neravnovesji, ki terjajo odločno ukrepanje in podroben nadzor ter tako še vedno zaslužijo posebno pozornost, opozarjajo v Bruslju.

Pozitivno komisija ocenjuje nadaljevanje strukturnih reform ter premike pri večjem izvozu in boljših pogojih za rast. Opozarja pa zlasti na šibko korporativno upravljanje, velik delež državnega lastništva v podjetjih, visoko zadolženost podjetij in rastoč javni dolg, ki pomenijo nadaljnja tveganja za finančno stabilnost in rast.

Na temeljit pregled makroekonomskih neravnovesij je moralo 16 članic. Najbolj problematične države, v katerih komisija ugotavlja presežna neravnovesja, so Francija, Bolgarija, Italija, Hrvaška in Portugalska.

A proces za zdaj še vedno ostaja v preventivni fazi. Korektivne roke komisija za zdaj še ni iztegnila, torej še ni sprožila postopka zaradi presežnih neravnovesij, ki lahko v skrajnem primeru privede do finančne kazni.

To so sicer šele predlogi komisije. Da lahko začnejo veljati, jih morajo potrditi finančni ministri EU, ki bodo o njih predvidoma razpravljali marca. Finančni ministri predloge komisije običajno potrdijo brez velikih sprememb.

Članice morajo sicer do sredine aprila v Bruselj poslati proračunske in reformne načrte, ki jih bo komisija preučila ter maja podala nova priporočila za ukrepanje in sprejela nadaljnje odločitve v primeru kršitev pravil.

STA

---