Bruselj: Sloveniji bo na voljo nujna finančna pomoč

V Evropski komisiji so danes v odzivu na poziv Slovenije k evropski solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo poudarili, da so pripravljeni pomagati vsem članicam, soočenim z migracijskimi pritiski. Sloveniji je na voljo nujna finančna pomoč, nefinančna pomoč v okviru mehanizma za civilno zaščito in načrt za premestitev beguncev znotraj unije.

BRUSELJ > Podobe beguncev, ujetih v mrazu, so v mislih vseh nas in v duhu teh podob bo predsednik komisije Jean-Claude Juncker danes sprejel slovenskega predsednika Boruta Pahorja, je povedala govorka komisije Mina Andreeva.

To bo po njenih besedah priložnost, da slovenski predsednik poroča o položaju na terenu in da se preučijo možnosti, kako najbolje pomagati pri soočanju z izjemnimi razmerami.

V odzivu na poziv slovenske vlade članicam in institucijam unije k evropski solidarnosti je Andreeva dejala, da ne želi prejudicirati izida srečanja Junckerja in Pahorja.

V komisiji so po njenih besedah pripravljeni pomagati vsaki članici, ki se sooča z migracijskim pritiskom, za konkretnejše informacije pa bo treba počakati na konec srečanja Junckerja in Pahorja.

Spomnila je na možnosti pomoči: nujna finančna pomoč iz evropskih skladov, nefinančna pomoč v okviru mehanizma za civilno zaščito in načrt za premestitev beguncev znotraj unije iz članic, ki se soočajo z največ begunci.

Poleg tega je članicam na njihovo pobudo na voljo tudi pomoč sil za hitro posredovanje na zunanji meji v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex.

Slovenija po navedbah komisije za zdaj ni uradno zaprosila za nobeno obliko pomoči, je pa doslej iz evropskih skladov v sklopu rednega financiranja letos prejela štiri milijone evrov.

Na očitke Slovenije, da je Hrvaška ne obvešča o premikih beguncev, so v komisiji poudarili, da računajo na dobre sosedske odnose, ter ponovili, da se z begunsko krizo ni moč soočati z medsebojnim obtoževanjem, temveč s sodelovanjem.

Poudarili so tudi, da je vloga komisije posredovati in pomagati k sodelovanju vseh strani. Po sestanku Pahorja in Junckerja pričakujejo boljšo sliko razmer na terenu.

To bo po navedbah komisije omogočilo nadaljnje usklajevanje sestankov in stikov med trenutno najbolj izpostavljenimi državami - Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko.

STA

---