Brglez: Dan suverenosti v spomin na sklepno dejanje nastajanja države

Predsednik DZ Milan Brglez je ob današnjem državnem prazniku dnevu suverenosti izrazil upanje, da se bo tudi ta praznik, čeprav nov, trdno usidral v našo zavest kot dan ponosa in samozavesti, podobno kot sta se dan državnosti ter dan samostojnosti in enotnosti. Vsi skupaj namreč tvorijo nedeljivo celoto naše poti v samostojnost.

LJUBLJANA > V poslanici ob prazniku je Milan Brglez dodal, nas vsi trije hkrati spominjajo, da smo tudi v najtežjih časih zmožni neverjetnih dejanj, neverjetnih dosežkov, da so težke okoliščine tiste, ki nas povežejo in združijo. “Naj bo ta misel v spodbudo in vodilo tudi v teh zahtevnih dneh, ko je naša država postavljena pred številne težke preizkušnje,” je zapisal predsednik DZ.

Spomnil je, da pot od ideje o neodvisni in samostojni državi Sloveniji do njene uresničitve ni bila lahka in enostavna. Snovanje države pa je bilo nedvomno zgodovinsko dejanje, zgodovinski proces, ki je v tistih dinamičnih in prelomnih časih terjal veliko naporov, prizadevanj in tudi poguma. Najprej je morala dozoreti odločitev, da samostojna država ni le tisto, kar si resnično želimo, temveč je tudi dejansko uresničljiva. Tej odločenosti, ki je bila temelj za nadaljnji razvoj dogodkov, pa so sledili številni večji ali manjši osamosvojitveni koraki, ki so nas privedli do zastavljenega cilja, do neodvisne Republike Slovenije.

Med te ključne korake po njegovih besedah v prvi vrsti gotovo sodijo majniška deklaracija, številna ustavna dopolnila k republiški ustavi, prve demokratične večstrankarske volitve in seveda plebiscit, na katerem se je za samostojno in neodvisno Slovenijo opredelilo 88 odstotkov vseh volilnih upravičencev, pa razorožitev teritorialne obrambe in ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite.

Proces osamosvajanja je vrhunec zagotovo dosegel z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 25. junija 1991, a se, kot je zapisal Brglez, na tej točki oziroma z desetdnevno vojno, ki je sledila, ni končal, ampak se je zavlekel še daleč v jesen. Osamosvojitvena dejanja Slovenije so bila zamrznjena za tri mesece, na slovenskem ozemlju pa je, sicer pod budnim očesom obrambnih in varnostnih sil Slovenije, še vedno delovala Jugoslovanska ljudska armada ter s svojo prisotnostjo onemogočala dejansko suverenost formalno pravno neodvisne države Slovenije.

“Naša osamosvojitvena pot se torej ni zaključila s slovesno razglasitvijo samostojne in neodvisne republike Slovenije, temveč s tem, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak JLA. To sklepno dejanje slovenskega osamosvajanja se je zgodilo 25. oktobra 1991, ki ga danes praznujemo kot dan suverenosti,” je zapisal predsednik DZ.

STA

---