Brglez: Reformacija postavila temelje za kulturni razvoj in narodni napredek

Z reformacijo in protestantizmom se je za Slovence začelo novo narodno-kulturno obdobje - postavljeni so bili temelji za naš kulturni razvoj in narodni napredek, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik državnega zbora (DZ) Milan Brglez. Reformacijo vidi kot ključno silo, ki nam je omogočila prvi drzen korak na naši dolgi poti do samostojnosti.

LJUBLJANA > “Žal pa se Slovenci, kljub poznavanju in priznavanju Primoža Trubarja kot osrednje figure slovenskega protestantizma ter kot simbola reformacije in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, premalo zavedamo daljnosežnosti posledic, ki jih je povzročila reformacija,” opozarja Milan Brglez. Kot je zapisal, ni šlo “le” za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku, ki smo jo dobili prav zahvaljujoč Trubarju, temveč za vse ostalo, kar je ta slovenska knjiga pomenila in predstavljala.

S Trubarjem je slovenščina postala temeljni povezovalni element Slovencev

Spomnil je, da je Trubar jezik, ki je do tedaj veljal za “jezik tlačanov in kmetov”, nezmožen literarnega izražanja, povzdignil na raven liturgičnih jezikov tedanje Evrope. Slovence je jasno nagovoril v skupnem, njim domačem in vsem razumljivem jeziku. “S tem smo Slovenci dobili veliko več kot samo sredstvo medsebojnega sporazumevanja. Dobili smo temeljni povezovalni element, element, ki ga potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razviti. Dobili smo tisti najbolj nujen sestavni del narodove zavesti, dobili smo temelje za naš narodni in kulturni razvoj in vzpon,” trdi predsednik DZ.

Reformacija s Trubarjem na čelu je po njegovih besedah nenadomestljivo zaznamovala slovensko zgodovino. Temeljev, ki so bili postavljeni, ni bilo več moč zrušiti, skupnega jezika ni bilo več moč izkoreniniti, okrepljene narodne zavesti pa ne zatreti. Jezik in zavest sta torej “stala in obstala”, se razvijala in krepila in bila tisto trdno vezno tkivo, ki je narod povezovalo tudi pozneje, v časih najhujših preizkušenj.

Brez skupnega, knjižnega jezika ne bi bilo slovenske identitete

Kakšna bi bila naša usoda, naša sedanjost brez Trubarjeve knjižne slovenščine, brez Dalmatinovega prevoda Biblije in brez Bohoričeve prve slovnice slovenskega jezika, si ne moremo in ne želimo predstavljati, je zapisal Brglez. Brez skupnega, knjižnega jezika, brez tega narodno-združevalnega in narodno-identifikacijskega simbola bi po njegovih besedah verjetno klonili pod pritiski močnih tujih vplivov, slovenska identiteta, kolikor jo je takrat sploh bilo, pa bi bila najverjetneje stvar preteklosti.

Reformacijo tako torej vidi kot tisto ključno silo, “ki nam je omogočila prvi drzen korak na naši dolgi poti do slovenske kulturne in politične samostojnosti. Omogočila nam je, da smo iz razdrobljenega in preprostega ljudstva prerasli v narod, ki se je samozavesten in drzen, predvsem pa zavedajoč se svoje samobitnosti, uspel prebiti tudi do lastne samostojne in neodvisne države.”

STA

---