Brglez: Ne bom se umaknil in ne bom tiho

Predsednik DZ Milan Brglez na predlog za njegovo razrešitev odgovarja, da se ne bo umaknil in ne bo tiho. Predlog, ki ga je vložila SDS, je označil za lepljenko.

LJUBLJANA > Na podlagi tega Milan Brglez sklepa, da je SDS vešča trganja izjav iz konteksta, prilagajanja povedanega, natolcevanja, navajanja stvari, ki niso bile nikoli izrečene, in izmišljanja konteksta.

Poslanska skupina SDS je po Brglezovem mnenju vešča nekaterih postopkov, ki so mu bili do sedaj tuji, med drugim tudi pripisovanja stališč in dejstev, ki nimajo nič z realnostjo, in bi jih najlažje označil z besedo laž.

To je, kot pravi Brglez, politična kultura “poslancev SDS, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov”. Namesto, da bi se te prakse odpravljale, in bi SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta.

Z belilom izbrisan podpis Janše

Brglez pravi, da to ni njegov način delovanja, ga ne legitimira in ga v celoti zavrača. Se pa Brglez zaveda, da ima SDS pravico do svojih pogledov, takšno pravico pa ima tudi sam.

Predlog za njegovo razrešitev je označil za lepljenko, ki sicer ustreza formalnim zahtevam, ne pa tudi likovnim zahtevam. “Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš eno novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos,” meni in dodaja, da se to izrazito kaže na zadnji strani zahteve, kjer so iz seznama vseh podpisov poslancev SDS z belilom izbrisali podpis Janeza Janše.

“Janez Janša je bil tako ne po odločitvi državnega zbora, ampak po odločitvi lastne poslanske skupin izbrisan,” je dejal. To pomeni, da so verjetno poslanci SDS svoje podpise dali 'in bianco', in s tem omogočili, da se lahko uporabljajo kjerkoli, kadarkoli in za karkoli.

“Tudi SDS ne ve točno, ali je Janša poslanec ali ne”

Slabo izvedeno brisanje imena po njegovem mnenju zbuja utemeljen sum, da ima SDS podpise na zalogo. Sklepa, da so podpis Janše izbrisali zato, ker so se verjetno bali, da zahteva z njegovim podpisom formalno ne bila pravilno vložena in je ne bi bil dolžan sprejeti.

Sočasno pa so Janšo predlagali za člana komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, “torej tudi SDS ne ve točno, ali je Janša poslanec ali ne - ko jim to godi, je, ko jim ne, ga pobelijo”. To se Brglezu zdi nedostojno tako do njega kot predsednika DZ, do poslancev kot tudi do državljanov.

Brglez ima od takrat, ko je dal intervju za Mladino, občutek, da je vsebina intervjuja poslansko skupino SDS zabolela, saj so tudi oni tako ali drugače vodili politiko v naši državi zadnjih 25 let, zato tudi nosijo vso odgovornost za stanje, v katerem smo trenutno. Dobronamerno kritičen bralec, ki ne trga stavkov in besed iz konteksta, ne more v njegovem intervjuju najti tistega, kar mu poslanska skupina SDS očita. Po njegovem so intervju v SDS brali zlonamerno in nekritično.

Citiral Sofoklejevo Antigono

Glede za SDS spornih izjav o državotvornosti je govoril o položaju nekdanje države v mednarodnih odnosih, je danes pojasnil Brglez. “Sami dobro veste, da je Slovenija v zadnjih 25 letih izgubila veliko priložnosti, da bi se v mednarodnih odnosih dobro pozicionirala, saj med drugim vsakokratne oblasti niso razumele, da so vse predhodne vlade ravnale v imenu Republike Slovenije ter da je za mednarodno kredibilnost nedopustno kadarkoli tega ne upoštevati” je dejal predsednik DZ. Notranjepolitičnega konteksta ni niti implicitno omenil, je dodal.

Ker sodi med državljane, ki so na plebiscitu glasovali za osamosvojitev, so izjave SDS, da v intervjuju zaničuje osebno dostojanstvo tistih, ki so na plebiscitu glasovali za samostojnost, po Brglezovih besedah skregane z elementarno logiko. Glede očitkov o nerazumevanju naravnega in pozitivnega prava ter pojasnjevanju povojnih pobojev zgolj z naravnim pravom, Brglez pravi, da ne opravičuje tedanjih oblastnikov, “ki so bili tako prepričani v svoj prav, da so verjeli in se obnašali, kot da zanje takratno pozitivno pravo ne velja”.

Za pojasnitev njegovega odnosa do naravnega prava in žrtev vojne je Brglez citiral Sofoklejevo Antigono, ki pravi, da ima vsakdo, ne glede kaj je ali ni storil, pravico do dostojnega pokopa. Dodal je tudi, da so mu enako zavržni tako zločini, storjeni v fašizmu in nacizmu kot povojni poboji.

STA

---