Brezovnik: Treba je reorganizirati javne zavode, sklade, podjetja

Država ne more več izvajati reorganizacij zgolj znotraj državne uprave ali uprav lokalnih skupnosti, potrebno je sistematično reorganizirati paradržavni sektor, javne zavode, javne sklade, javna podjetja, je prepričan direktor Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor Boštjan Brezovnik.

 Foto: Susana Vera
Foto: Susana Vera

LJUBLJANA > Gre za edini logični korak, če želimo kaj privarčevati, je dejal Brezovnik, ki tudi pozdravlja predlog za ukinitev pravne subjektivitete manjših javnih zavodov, ki ga je v osnutek interventnega zakona zajelo ministrstvo za javno upravo. Sam bi ga celo zaostril in rešitev razširil na vse javne zavode, katerih ustanoviteljica je ena občina. Kot je pojasnil, je ta ukrep predlagal že v času vlade Boruta Pahorja, ko je bil pripravljen osnutek zakona, s katerim bi nadomestili zakon o zavodih.

Ob predlogih v času Pahorjeve vlade so bile grobe ocene, da bi z ukinitvijo statusa pravnih oseb javnega prava tem javnim zavodom - po ocenah bi jih bilo približno 800 - ter z vpeljavo 36-urnega namesto 40-urnega tedenskega delovnika po zgledu Francije kot začasnim ukrepom, privarčevali od 400 do 700 milijonov evrov. Opozarja tudi, da so nekatere države že pred dobrimi desetimi leti začele s postopkom centralizacije javnih storitev, predvsem na lokalni ravni. Med prvimi sta bili recimo Danska in Avstrija. Pri nas pa smo šli po letu 1993, še posebej v letih 1995, 1998 v proces pretirane "decentralizacije s paradržavnimi organizacijami". Tako po Brezovnikovem mnenju ni toliko problem, da imamo danes toliko občin. Problem je, da imamo toliko javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij, tudi javnih podjetij ...

Skozi te ukrepe zmanjšati število posrednih proračunskih uporabnikov

Že takrat so predvideli, kar bi po njegovem prepričanju vlada dejansko morala narediti, da bi skozi te ukrepe zmanjšali število posrednih proračunskih uporabnikov. Brezovnik dodaja, da zadnjih deset ali 15 let tudi računsko sodišče opozarja, da je posrednih proračunskih uporabnikov preveč, da je torej preveč pravnih oseb, ki zapadejo pod njihovo nadzorstvo.

Po njegovih navedbah je v Sloveniji ustanovljenih skoraj 1500 javnih zavodov, od tega pa so jih več kot 1000 ustanovile občine oziroma so postale njihove ustanoviteljice po nasledstvu leta 1991. Sam se zavzema, da bi status samostojne pravne osebe ukinili ne le manjšim zavodom, ampak vsem, katerih ustanoviteljica je ena občina. Kjer pa ima ustanoviteljstvo več občin, bi se jim ta pravna subjektiviteta lahko pustila.

Javne zavode bi priključili občinskim upravam

Brezovnik pravi, da bi v organizacijskem smislu to pomenilo, da bi te javne zavode priključili občinskim upravam in bi obstajali kot organizacijske enote občinskih uprav. Svojo dejavnost bi normalno opravljali naprej, v njihovem poslovanju se ne bi nič spremenilo, razen da ne bi imeli samostojne pravne subjektivitete. Ob tem priznava, da ta dejansko pomeni neko samostojnost odločanja o razpolaganju s finančnimi sredstvi, čeprav so tudi tu vezani na finančni načrt, ki ga pripravijo, in je ta finančni načrt sestavni del občinskega proračuna.

A občinam bomo v prihodnje morali omogočiti, da bodo same poiskale možnosti za racionalizacijo in privarčevanje denarja, poudarja Brezovnik. Sredstva za občine se namreč zmanjšujejo, glede na pristojnosti, ki jih imajo, pa so po njegovih besedah tudi kadrovsko podhranjene.

Če bi se v občinske uprave pridruževale osnovne šole, vrtci, zavodi za kulturo, zavodi za šport in podobno, ki imajo zdaj vsak svojega direktorja, svoje računovodstvo, odgovornega za javna naročila, svojega pravnika ..., bi občine dobile več kadrov, s katerimi bi lahko razpolagale in jim nalagale tudi dodatne obveznosti in naloge, pravi.

"To pomeni, da bi se na ta način občinam omogočilo, da znotraj teh kadrovskih resursov najdejo najbolj optimalno pot in hkrati tudi zasnujejo ustrezno organizacijo," je prepričan Brezovnik. Opozarja namreč, da je danes najbolj paradoksalno, da se večina ravnateljev osnovnih šol ali pa direktorjev vrtcev pretežno ukvarja z javnim naročanjem, namesto da bi se ukvarjali s kurikulumom. Zato je potrebno začeti z združevanjem skupnih nalog.

Tako bi ta ukrep, je povzel, pomenil izboljšave v smeri, da bi občine dobile močno kadrovsko strukturo, kakovostnejši in boljši nadzor, bistveno boljši bi bil lahko tudi javno-finančni nadzor računskega sodišča. To namreč v vsakem letu tekoče opravi revizijo 15 javnih zavodov. Ker jih imamo 1500, pa to pomeni, da je en zavod "lahko predmet revizije računskega sodišča enkrat na sto let".

Meni tudi, da za ta ukrep ne bi potrebovali posebnega zakona, ker že veljavni zakon o zavodih dopušča možnost, da se lahko zavodi ustanovijo kot samostojne pravne osebe ali pa brez te samostojnosti oziroma brez pravne subjektivitete.

STA


Najbolj brano