Brez socialne kapice, a z manjšo obdavčitvijo najvišjih zaslužkarjev

Drugi osnutek koalicijskega sporazuma prinaša nekaj novosti, med drugim v njem ni omenjena niti delna socialna kapica, ki je tako burila duhove. Zato pa osnutek predvideva nižjo obdavčitev tistih, ki zaslužijo največ. Novost je tudi v tem, da se število ministrstev s prvotno predlaganih 14 povečuje na 16.

Socialna kapica v koalicijskem sporazumu ni omenjena, je pa v njem zapisana   ukinitev  zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo Foto: Leo Caharija
Socialna kapica v koalicijskem sporazumu ni omenjena, je pa v njem zapisana ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Po zadnjih pogovorih verjetnega mandatarja Mira Cerarja s predstavniki strank so iz SMC morebitnim vladnim partnericam poslali prenovljeni osnutek koalicijskega sporazuma. V njem ni veliko bistvenih sprememb glede na prvotni osnutek. Najbolj bode v oči povečanje ministrskih resorjev: od sedanjih 12 in 14 v prvem osnutku je sedaj predvidenih 16 ministrstev. Pravosodje in javna uprava naj bi bila ločena, prav tako šolstvo in znanost ter kmetijstvo in okolje. Za medresorsko usklajevanje bo skrbela na novo ustanovljena vladna projektna pisarna. V sporazumu je ostalo zapisanih 15 koalicijskih projektov.

Druga pomembna sprememba glede na prvotni osnutek je omenjanje tako imenovana socialne kapice oziroma davčnega popusta za najbolj plačane posameznike. Socialna kapica v koalicijskem sporazumu ni omenjena, je pa v njem zapisana ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo, kar pa v praksi prinaša približno isti učinek. Ob tem naj bi preučili možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice, s čimer naj bi razbremenili plače visokokvalificiranih delavcev.

Brez socialne kapice

Ostala izhodišča so bolj ali manj podobna prvotnemu osnutku koalicijske pogodbe. Slovenija bo skušala čezmerni javnofinančni primanjkljaj odpraviti do konca prihodnjega leta. Letošnji primanjkljaj bi moral ostati v načrtovanih okvirih - v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ob upoštevanju izdatkov za za sanacijo bank pa 4,1 odstotka BDP.

Glavne spremembe koalicijskega sporazuma glede na prvotni predlog: namesto 14 bo vlada imela 16 ministrstev; delna socialna kapica ni omenjena, je pa omenjena ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice; dodano je poglavje o lokalni samoupravi, v katerem se predvideva možnost odpoklica župana.

Uvedba fiskalnega pravila in oblikovanje fiskalnega sveta ostajata v načrtih. Prav tako ostaja predvidena uvedba nepremičninskega davka, vendar z novimi zakonskimi predpisi in brez pomanjkljivosti, ki jih je pri prejšnjih ugotovilo ustavno sodišče.

Privatizacija po nadzorom

V osnutku sporazuma so zapisane namere o preiskavi bančne luknje, za sanacijo bančnega sistema in spodbujanje privatizacije državnih bank. Boj proti finančni nedisciplini bo okrepljen, med drugim z uvedbo davčnih blagajn. Privatizacija državnega premoženja bo nadzirana, presojali jo bodo od primera do primera. Ključna infrastruktura naj bi ostala v lasti države. Predvidena je ločitev informacijsko-komunikacijske infrastrukture in storitev, tako da se postavlja vprašanje, kaj bo to pomenilo pri privatizaciji Telekoma.

Sklad za brezposelne

Med ukrepi na področju trga dela dopolnjeni osnutek predvideva ustanovitev sklada za brezposelne, ki se bo financiral s prispevki delodajalcev. Postopoma nameravajo poenotiti obdavčitve vseh vrst dela in pripraviti spremembe zakona o študentskem delu.

Trajnega mandata sodnikov naj ne bi ukinjali, preučili pa naj bi možnost podaljšanja preizkusnega obdobja in postavitve jasnih kriterijev za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje. Visokemu šolstvu je do leta 2020 predviden postopen dvig obsega financiranja do dveh odstotkov BDP.

Pokojninska reforma prej ali slej

Demografski trendi v Sloveniji bodo prej ali slej zahtevali novo pokojninsko reformo. Glede na zapisano v osnutku sporazuma naj bi se za zdaj lotili le priprav okvirja zanjo. Koalicijski partnerji pa naj bi se že zavezali v proračunu zagotoviti denar za letni dodatek upokojencem, a ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti države. V primeru več kot 2,5 odstotne gospodarske rasti bodo pokojnine usklajevali.

V zdravstvu naj bi koalicija poskrbela za jasnejšo ločitev izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti ter ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V novem osnutku je kot novo dodano še poglavje o lokalni samoupravi, ki predvideva preučitev možnosti odpoklica župana in občinskih svetnikov. DK


Najbolj brano