Boštjan M. Zupančič: Odstop od arbitraže ni možen

Sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je v zvezi z zapleti v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško opozoril, da je bistvo arbitraže v vnaprejšnji zavezi, da bosta končno razsodbo upoštevali. In če sporazum konkretno ne predvideva obojestranskega odstopa, potem tudi odstop obeh ne bi imel pravnih posledic.

LJUBLJANA > "Arbitraža je po svoji naravi tudi mediacija med strankama in rekonciliacija njunih stališč. Tu je torej povsem na mestu kompromis med strankama, ki ju v arbitražnem sodišču manj nepristransko - kar je povsem sprejemljivo - zastopata nacionalna arbitra. Bistvo arbitraže pa je v vnaprejšnji zavezi, ki sta jo stranki dali, da bosta končno razsodbo upoštevali," pojasnjuje Zupančič.

Glede namere Hrvaške, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in možnosti, da bi se Slovenija morda s tem strinjala, Zupančič opozarja, da je odgovor na to vprašanje v samem arbitražnem sporazumu.

"Če sporazum konkretno ne predvideva obojestranskega odstopa od arbitraže, potem tudi odstop obeh strank ne bi imel pravnih posledic. Tak odstop, ali pa celo samo enostranski odstop Hrvaške, bi bil v ostrem nasprotju z načelom mednarodnega prava (in prava sploh), da je treba sprejete sporazume pošteno in z dobro voljo (bona fide) izvrševati. To načelo je: pacta sunt servanda. Normalno in logično pri tem pa je, da o tem vprašanju spet odloča arbitražno sodišče samo," pojasnjuje Zupančič.

"O enostranskem hrvaškem odstopu od sporazuma, to je o razlogih zanj, bo v okviru obstoječega pravnega postopka pač presojalo arbitražno sodišče samo. O nadaljnjem obstoju sporazuma in torej tudi procesa arbitraže ne more biti dvoma, ne glede na to kaj govorijo hrvaški politiki," je prepričan.

Odstop predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama s položaja arbitra s tem po njegovem mnenju nima nikakršne logične zveze. "Vprašanje pa je seveda, kakšne bodo na koncu posledice za Hrvaško - recimo v okviru EU -, če ne bo upoštevala razsodbe arbitražnega sodišča. Jaz bi Hrvaški posredno svetoval, naj tega raje ne naredi," je dodal.

Odstop Abrahama s položaja arbitra, na katerega ga je imenovala Slovenija, sicer po besedah Zupančiča "pravno gledano pomeni zgolj to, da ima zdaj Slovenija nadaljnjih 15 dni časa, da si najde drugega arbitra".

Sam bi predlagal nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča. "Profesor Petrič je od naših mednarodnih pravnikov prav gotovo daleč najbolj uveljavljen juriskonsult. Je član komisije Združenih narodov za mednarodno pravo (ILC), kar je za specialista za mednarodno pravo daleč največji možen dosežek. Tega pa se pri nas zaradi naše prislovične kmetskosti - prosto po V.V. Godini - sploh ne zavedajo. Nisem pa obveščen, zakaj Petrič to funkcijo menda odklanja," pravi Zupančič.

Prepustiti odločanje o Abrahamovem nasledniku predsedniku arbitražnega sodišča ima po njegovih besedah določeno prednost, da bi taki izbiri Hrvaška spet težko nasprotovala. "Poleg tega bi taka odločitev slovenske vlade pomenila, da spoštuje samo arbitražno sodišče in da mu zaupa, kar je s civilizacijskega stališča pohvalno," dodaja.

"Po drugi strani pa je seveda to nakup, če se grobo izrazim, mačka v žaklju. Nemogoče je vnaprej napovedati, kakšno stališče bo zastopala oseba, ki jo bo izbral predsednik arbitražnega sodišča," opozarja Zupančič.

Pri tem je zanikal, da bi sodeloval pri izbiri Abrahama za arbitra, kar se je pojavljalo v nekaterih medijih. "Ideja pa, čigarkoli je že bila, je bila res genialna. Tu bi še enkrat poudaril, da ne vemo za konkretne razloge, zaradi katerih je gospod Abraham žal odstopil. O tem, kakšno vlogo bom, če sploh, imel sedaj, ne odločam jaz; o tem bo, če bo, odločala vlada," je še dejal Zupančič.

STA

---