Bosta šla alkohol in šport spet skupaj?

Prepoved prodaje alkohola na športnih prireditvah ne prinaša učinkov, ampak samo krepi črni trg. Tako trdijo nekateri predstavniki športnih organizaciji in se zavzemajo za to, da bi prepoved omilili. Predstavniki zdravstvenih organizacij pa o tem ne želijo slišati; alkohol in šport ne gresta skupaj, poudarjajo.

LJUBLJANA > Sedaj veljavna zakonodaja prepoveduje prepoved alkoholnih pijač v športnih objektih eno uro pred in med športno prireditvijo. Vodja poslanske skupine ZaAB in predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija Jani Möderndorfer je za ta teden napovedal vložitev novele zakona, ki bi to prepoved omilila. Kot meni, je veljavna ureditev nesorazmerna z ostalimi ukrepi, saj so iz možnosti prodaje izključene samo športne organizacije in športne prireditve. Po njegovem mnenju je to eden od tistih ukrepov, ki nima učinka, prav tako pa povečuje črni trg. Tako imajo od športnega dogodka komercialni učinek vsi, razen tistega, ki je dogodek organiziral, je dejal Möderndorfer.

Naj se organizatorji sami odločijo

Pojasnil je, da bi s spremembami zakona organizatorjem športnih prireditev podelili možnost, da bi se lahko sami odločali, kdaj bodo točenje alkohola omejili ali celo prepovedali. Tako bi po njegovem mnenju sami nosili odgovornost, kaj se na njihovi prireditvi dogaja. Prav tako bi morala imeti policija pristojnost, da preveri alkoholiziranost obiskovalcev športnih prireditev in jim tudi odvzame vstopnico, je dejal.

Zakon le omejuje dostop, pitja ne prepoveduje

Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edvard Kolar prepovedi ne bi omilil: šport, ki predstavlja zdrav način življenja, in alkohol ne sodita skupaj, zato alkohol ne bi smel soditi na športne prireditve.

Podobno trdi tudi zdravnik in zdravstveni minister iz časa oblikovanja omenjenega zakona Dušan Keber. Zakonodaja po njegovih besedah ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač, ampak je namenjena omejevanju dostopa do alkohola, to, da na športnih prireditvah ni alkohola, pa daje tudi zgled mladim.

V ZDA je drugače, tam obiskovalci športnih dvoran lahko spijejo, kolikor hočejo, če pa naredijo kakšno neumnost, jih čakajo prepoved obiska prireditev, zapor ali družbeno koristno delo, je nanizal Radoslav Nesterović iz Košarkarske zveze Slovenije, ki je včasih igral v ligi NBA.

Direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej se sprašuje, kako nekateri nimajo nič proti temu, da zaslužijo lokali, ki so v bližini športnih prireditev oziroma tekme prenašajo po televiziji, drugače pa velja za organizatorje prireditve. V smučarski zvezi ne podpirajo prekomernega pitja alkohola, do športnikov imajo ničelno toleranco, poudarja Žurej. Toda športna prireditev je, kot pravi, za njene obiskovalce tudi družabni dogodek, zato se zavzemajo za kulturno in ne prekomerno pitje alkohola.

Vodja sektorja splošne policije Uprave uniformirane policije Tomislav Omejec je pojasnil, da samo točenje alkohola na prireditvah za varnostni vidik ne predstavlja problema, prav tako tudi ne pitje.

Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je zaskrbljena nad tem, da 85 odstotkov 15-letnikov pije alkoholne pijače in da popivanje narašča pri mladoletnicah. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in alkoholiziranih voznikov pri nas na leto umre 725 ljudi. Zdravstveno blagajno posledice alkohola stanejo 160 milijonov evrov na leto, če k temu prištejemo še prometne nesreče, nasilje v družini, kriminalna dejanja in vandalizem, pa številka naraste na 242 milijonov, kar je bistveno več, kot dobimo od trošarin, je dejala.

STA

---