Borisu Pahorju priznanje novinarjev za življenjsko delo

Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), je letos prejel pisatelj in akademik Boris Pahor. Priznanje za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma je prejel Valentin Areh, za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine pa Martin Brecelj.

LJUBLJANA > Pahorju so v združenju podelili častno priznanje za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti. Kot je zapisano v obrazložitvi, je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor.

Po njihovem prepričanju Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije ter glasnik medijske svobode. Izdajal je revijo Zaliv, ki je "z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora", pisal je o povojnih pobojih in se zavzemal za pluralizem, so izpostavili v obrazložitvi.

ZNP je častna priznanja začel podeljevati leta 2011 v spomin na urednika in novinarja Boruta Meška, ki je umrl 20. maja 2010.

Pahorju so nagrado izročili že pred dnevi, na današnji slovesnosti v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pa so podelili ostala priznanja.

Priznanje za poglobljene dokumentarne filme so v združenju podelili Valentinu Arehu, ki se z novinarstvom ukvarja od leta 1991. Prepričani so tudi, da je slovenski vojni dopisnik z največ izkušnjami z različnih bojišč, ki je v imenu verodostojnega poročanja z vojnih območij večkrat tvegal tudi življenje.

V filmu o Srebrenici iz leta 2015 je Areh objavil srhljiva pričevanja tistih, ki so ušli iz brezen, v katerih je končalo na tisoče pobitih Bošnjakov. Leta 2016 je objavil film z naslovom Skrivni načrti Radovana Karadžića, v katerem so bili prvič objavljeni tajni posnetki pogovorov Karadžića z Slobodanom Miloševićem in poveljniki JLA, ki so načrtovali in izvedli etnično čiščenje v Bosni in Hercegovini. Lani je objavil tudi odmeven dokumentarni film o JLA, "v katerem je razkril počelo in neslaven propad" vojske komunistične Jugoslavije ob razpadu države, so našteli v obrazložitvi.

V združenju so prepoznali tudi pomemben prispevek filozofa, zamejskega javnega delavca ter dolgoletnega novinarja in urednika Martina Breclja, ki so mu priznanje podelili za opravljeno zgodovinsko raziskovalno delo. Rezultate svojega dela je leta 2016 javno predstavil v knjigi Anatomija političnega zločina, ki je izšla pri Založbi Mladika.

Knjigo poleg predstavljenega obsežnega arhivskega gradiva - policijskih zapisnikov, skic, poročil, fotografij - po mnenju združenja odlikuje poglobljeno avtorjevo razumevanje tistega časa, odnosov in okoliščin, v katerih je bil umor izveden, ter sinteza, ki pomembno osvetljuje dogodek, način delovanja vpletenih in takratnega političnega sistema.

Knjiga je raziskava o trojnem umoru, ki se je leta 1944 zgodil v Trstu. Brecelj je ob podelitvi povedal, da gre za pomembno zadevo v zgodovini Primorskih Slovencev, o kateri se je veliko pisalo, temeljito pa še ni bila raziskana. Poudaril je še, da morajo biti izsledki njegovih raziskav predmet nadaljnjih preverjanj in dopolnjevanj v okviru racionalnega in predvsem odprtega soočanja.

"Slovenci bi morali biti danes zmožni postaviti in uresničiti pogoje, da se tudi o kočljivih zadevah in zadevah, ki so nas in nas še vedno razdvajajo, argumentirano pogovarjamo," je opozoril Brecelj in dodal, da si Slovenci tako ne bomo sovražniki ampak prijatelji. Brecelj je na podelitvi nagrade povedal, da je ob priznanju ZNP počaščen, saj verjame v vrednote, za katere se zavzema združenje.

STA

---