Bolnišnice ne smejo postati varnostne trdnjave

Po tragediji v Splošni bolnišnici Izola so se direktorji slovenskih bolnišnic včeraj na ministrstvu za zdravje seznanjali z možnostmi varovanja bolnišnic. Varnostne načrte imajo povsod, strokovnjak za varnost pa vidi še nekaj možnosti, na primer to, da bi zdravstveno osebje, ko je ogroženo, s pritiskom na poseben gumb priklicalo pomoč. V SBI, kjer je domačin umoril zdravnika in policista, so že sprejeli nekatere dodatne ukrepe.

V izolski bolnišnici so po tragičnem dogodku že poskrbeli za 
dodatne varnostne ukrepe. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
V izolski bolnišnici so po tragičnem dogodku že poskrbeli za dodatne varnostne ukrepe. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Po strelskem napadu, v katerem sta umrla zdravnik in policist, so v SBI že poostrili varnostni nadzor.

V SBI z dodatnimi ukrepi

“V SBI smo že prej imeli varnostne načrte in ukrepe, kot je to potrebno. Imeli smo snemanje, zdaj pa smo poleg snemanja s kamerami dodatno namestili tudi naprave za snemanje pogovorov. Odločili smo se tudi, da bi 24 ur na dan zagotovili varovanje urgence,” je povedal direktor SBI Radivoj Nardin. “Ministrstvo nam bo dodatno poslalo visoko usposobljenega varnostnega inženirja, ki bo pregledal naše stanje in nam podrobno svetoval o ukrepih.”

Strokovnjak za varnost, nekdanji direktor varnostne obveščevalne službe in profesor fakultete za varnostne vede Marijan Miklavčič bo lahko vsem bolnišnicam svetoval glede varnosti, je po sestanku povedala državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar. Miklavčič bo lahko pregledal pogodbe, ki so jih bolnišnice sklenile z varnostnimi službami, in ugotovil, ali te službe res zagotavljajo varnost. Preveril bo lahko, ali so varnostniki res usposobljeni za posredovanje v kriznih situacijah in niso le “receptorji”.

Več varnostnikovna urgenci?

Po tragičnem dogodku v Izoli so se v vseh bolnišnicah bolj temeljito posvetili varnostni problematiki in pregledali interne varstvene protokole, je pogovor med direktorji, predstavniki ministrstva in strokovnjakom za varnost povzela Tušarjeva. “Naše skupno sporočilo je, da naše bolnišnice ne smejo postati varnostne trdnjave, ampak moramo skupaj delati za izboljšanje varnostne kulture, izobraziti zdravstvene delavce in si prizadevati za vzpostavitev partnerskega odnosa med pacienti in zdravstvenim osebjem,” je izpostavila.

Še sprejemljivi dodatni varstveni ukrepi bi bili povečanje števila varnostnikov zlasti na urgencah, kjer bolnišnice beležijo največ incidentov. Strokovnjak za varnost predlaga tudi gumb, s katerim lahko zdravstveni delavec, ki je v stiski, prikliče varnostnike, kasneje pa še policijo. Predvsem pa bi morali vsi pristojni več pozornosti nameniti izobraževanju zdravstvenega osebja, morda tudi treningu, kako ukrepati ob različnih nasilnih dogodkih.

Direktorji tako rekoč vseh bolnišnic poročajo o povečanem številu incidentov med pacienti oziroma njihovimi spremljevalci in zdravstvenim osebjem. Direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač to pripisuje družbeni klimi. Včasih morajo na pomoč poklicati tudi policijo.

“Želimo najti dolgoročno in ne ad hoc rešitev, kajti to so pacienti, ki jih morajo zdravniki spremljati leta in leta,” je o prihodnosti urološke ambulante po tragični smrti zdravnika, urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja povedal Nardin.

Prav bi prišle borilne veščine

Direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić vidi potrebo po ukrepanju na makro in mikro ravni. Na makro ravni bi lahko povečali prisotnost varnostnikov in jih opremili vsaj s plinskimi razpršilci, v izpostavljenih prostorih, kjer imajo največ opravka s težavnimi bolniki in njihovimi svojci, pa bi lahko namestili gumbe za klic na pomoč. Iluzorno pa je po mnenju Štiblar Kisićeve razmišljati o detektorjih kovin v zdravstvenih ustanovah.

Na mikro ravni bi veljalo zdravstveno osebje usposabljati v komunikacijskih veščinah. “Kako komunicirati, kako spoznati pretečo nevarnost ... vse to se da. Vsakdo, ki ima opravka z ljudmi, mora biti toliko vešč, da zna presoditi, kje je neka latentna nevarnost,” meni direktorica Onkološkega inštituta. Koristila bi tudi usposabljanja za boljšo psihofizično kondicijo ter znanja iz samoobrambe.

JANA KREBELJ


Najbolj brano