Bolnikova smrt je “prehitela” sodišče

Čeprav je enota za forenzično psihiatrijo na mariborskem kliničnem centru večkrat seznanila celjsko sodišče s primerom 92-letnega bolnika, ki je umiral v zanj neprimernih razmerah, v reševanje primera pa se je vključil tudi varuh človekovih pravic, sodišče ni hitelo. Sejo, na kateri bi odločili o ukrepu, so razpisali za 17. avgust, a kaj, ko je pacient sredi julija umrl. Varuh zdaj predlaga službeni nadzor nad delom sodnika.

Enota za forenzično psihiatrijo deluje v sklopu oddelka za 
psihiatrijo UKC Maribor. Foto: STA
Enota za forenzično psihiatrijo deluje v sklopu oddelka za psihiatrijo UKC Maribor. Foto: STA

MARIBOR, CELJE, LJUBLJANA > Lani spomladi je tedaj 91-letni Milan Lalić v Celju s kladivom napadel svojo sosedo in jo poškodoval. Tožilstvo mu je očitalo poskus uboja. Vendar je moški po ugotovitvah izvedencev psihiatrične stroke dejanje storil v stanju neprištevnosti, zato so mu na celjskem sodišču izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v ustrezni ustanovi. Ukrep so v enoti za forenzično psihiatrijo na mariborskem kliničnem centru, ki je bila ustanovljena prav za takšne primere, začeli izvajati avgusta lani. Zdravje pa je pacientu začelo pešati, telesno je povsem oslabel in je hiral. Zato so iz enote sporočili sodišču, da je nujno ustaviti ukrep in bolnika namestiti v specialno negovalno ustanovo. Sodišče je tudi sicer po zakonu dolžno ustaviti ukrep, ko ugotovi, da ni več potreben. Po preteku šestih mesecev pa mora vsakokrat znova odločiti, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v ustanovi še potrebna.

Varuh človekovih pravic je včeraj na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki posega v subvencijo najemnine za najemnike tržnih stanovanj. Vse občine namreč nimajo dovolj velikega fonda t. i. neprofitnih stanovanj, zakon pa ukinja dodatno subvencijo do višine priznane neprofitne najemnine. Pri tem posega v najbolj ranljivo skupino prebivalstva. Varuh ustavnemu sodišču predlaga začasno zadržanje izvrševanja omenjene zakonske določbe in absolutno prednostno obravnavo.

Celjsko sodišče je aprila letos z zamudo presodilo, da je ukrep še potreben, čeprav je bila ocena enote drugačna. V maju in juniju je enota ponovno opozorila sodišče na slabo zdravstveno stanje pacienta in predlagala urgentno obravnavo zadeve. Opozorila je, da pacient umira in ne prejema nobenih psihiatričnih zdravil. Vode in hrane ni več užival, oboje so mu morali dovajati v žile, po maski pa so mu dovajali kisik. V postelji je ležal negibno, v zelo kratkem času pa sta se mu ponovili dve pljučnici. Umiral je v neprimernih razmerah.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih, so od celjskega sodišča zahtevali pojasnilo o obravnavi dopisov enote in 8. julija obiskali enoto ter se prepričali, da je stanje pacienta skrb vzbujajoče. Bil je povsem nemočen in odvisen od pomoči zdravstvenega osebja. To je po presoji varuha terjalo čimprejšnjo odločitev sodišča. V dopisu sodišču so še pripomnili, da vsakršno odlašanje štejejo kot kršitev pacientove osebnosti in dostojanstva, hkrati pa tudi že lahko za nečloveško ali ponižujoče ravnanje. V uradu varuha človekovih pravic so 14. julija dobili odgovor, da je javna seja razpisana za 17. avgust, dva dni kasneje je Lalić umrl.

Po presoji varuha se sodišče ni ustrezno odzvalo na opozorila enote o resnosti zdravstvenega stanja pacienta. Zato je varuh predsedniku celjskega okrožnega sodišča predlagal uvedbo službenega nadzora in preverjanje, ali je bilo izpolnjevanje sodniške dolžnosti primerno. “Po prejemu zahtevanega odgovora predsednika sodišča se bomo odločili o morebitnih nadaljnjih ukrepih,” je včeraj napovedal Šelih.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano