Bolj kot suše se zdaj bojijo pripeke

Bolj kot suša primorske kmetovalce v teh dneh skrbijo ožigi, ki jih visoke temperature povzročajo na pridelkih in v nasadih. Za zdaj stanje še ni alarmantno, toda napovedi o rekordnih temperaturah, ki nas čakajo v prihodnjih dneh, te skrbi samo še poglabljajo. Tudi zato, ker bo posledice pripeke čutiti še v prihodnosti. Pridelek septembrskih fig, denimo, bo po vsej verjetnosti skromen, tudi debelih češenj prihodnje leto, kot vse kaže, ne bo. Ogrožena pa utegne biti tudi pridelava jesensko-zimske zelenjave, saj sadike tako visokih temperatur ne bi prenesle.

PRIMORSKA > “Lepa pošiljka dežja bi prinesla osvežitev in odplaknila kup skrbi kmetovalcev,” pravi Irena Vrhovnik iz koprske svetovalne službe novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Primorska in še zlasti Istra kličeta po dežju in osvežitvi razbeljenega ozračja. Vrtnarji morajo zalivati pridelke, sicer so izgubljeni. A to ne rešuje vseh težav. Tudi tam, kjer zalivajo ali namakajo, so rastline zaradi visokih temperatur ožgane, zlasti paprike in paradižnika. Vročino in pripeko težko prenašajo tudi drevesa. Listje figovih dreves že rumeni in odpada, kar pomeni, da septembrskih fig ponekod morda sploh ne bo. “Tudi češnjeva drevesa, ki so že obrana, zelo težko prenašajo visoke temperature, čisto jih dotolčejo. Posledice so lahko dolgoročne. Če se bo tako vroče obdobje še nadaljevalo, lahko že zdaj napovemo, da bomo prihodnje leto zaman čakali na debele češnje,” pravi Vrhovnikova.

Visoke temperature pa imajo tudi boljšo plat, saj preženejo tudi škodljivce. Tako oljčna muha zdaj ne leti in ne odlaga jajčec, ni niti navala vinske mušice, ki je lani delala preglavice zlasti sadjarjem.

Škoda na oljkah že maja in junija

Oljke pa je ponekod že udarilo. Že maja in junija so dobile premalo vlage, zato se plodovi ne razvijajo, ponekod pa jih je zelo malo. Glavnina škode na oljkah je že storjena, na srečo ne povsod. Škoda je večja, kjer so tla plitka in kjer je bilo padavin izjemno malo. “Nekatere belice so ponekod tako povsem prazne, drugje si oljkarji lahko obetajo povprečen pridelek. Kjer so drevesa vitalna, bodo lahko še prenesla tudi daljšo sušo, ne da bi se to bistveno poznalo na pridelku,” pravi Vrhovnikova.

Trte ožiga, razvoj grozdov obstal

Vinogradniki za zdaj še niso zelo zaskrbljeni ob pogledu v nebo, prave suše v primorskih vinogradih še ni. So pa visoke temperature ponekod zavrle razvoj grozdov, tudi ožigov je vse več, zlasti refošk je občutljiv nanje. “Ožigi na trtah na Krasu so že vidni, a prav močnih še ni. Visoke temperature so zdaj večja težava kot pomanjkanje vlage. V senci smo v vinogradu namerili 34 stopinj Celzija, ponekod pa je optimalno, če se temperatura giblje od 24 do 28 stopinj Celzija,” pravi Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo v KGZ Nova Gorica. Vinogradnikom svetuje kapljično namakanje trt, priporoča tudi, da trte, zlasti mlade, razbremenijo grozdov.

Pridelovalci zelenjave v Istri so zaskrbljeni

“Če bodo te visoke temperature še kar trajale in če bo začelo zmanjkovati vode za zalivanje, bo težko,” pravi Jožica Bolčič iz Lucije. “Tam, kjer je vodovod, namakanje ni problem, drugje pa ... Zadrževalni bazeni se le počasi polnijo, voda ponekod že presiha ... Naši zadružniki se zato upravičeno bojijo, kaj bodo prinesli prihodnji tedni,” pripoveduje Bolčičeva, ki je tudi predsednica upravnega odbora Kmetijske zadruge (KZ) Agraria iz Kopra.

A zelenjadarje v Istri trenutno bolj kot suša skrbijo previsoke temperature. “Na udaru so zlasti rastline na prostem, melone in lubenice, denimo, saj je nevarno, da zaradi vročine zakuhajo, še preden sploh dozorijo. V takem vremenu pa je težko tudi za nas, pridelovalce. Zelenjavo je treba pobrati že zelo zgodaj zjutraj in jo takoj dati na hladno, sicer nimaš kaj ponuditi kupcu,” pojasnjuje Bolčičeva, ki upa, da zaradi vročinskega vala proizvodni ciklus zelenjave ne bo prekinjen. “Nekaj zgodnjega ohrovta smo že posadili. Upam, da bomo imeli oktobra in novembra kaj pobirati,” se nadeja.

Kljub zalivanju v vročini ne raste nič

“Tudi če še tako pridno zalivaš, v tej vročini ne raste nič,” je obupan eden večjih zadružnikov KZ Agraria Robert Kaligarič, ki prideluje zelenjavo na 12 hektarjih velikem zemljišču na Srminu. “In ko slišim napovedi, da se bo ta vročina še kar nadaljevala, me prav stisne pri srcu. Prav zdaj, ko je čas za sajenje jesensko-zimske zelenjave ... Sadike so majhne, občutljive in hitro ovenijo. Poleg tega je zemlja precej suha in jo je težko pripraviti za sajenje,” pojasnjuje Kaligarič. In kot da vreme ne bilo dovolj, mu pri kmetovanju nagaja še birokracija. “Upam, da bom vendarle dobil dovoljenje za postavitev rastlinjakov. Na prostem so rastline povsem brez zaščite.”

“Ah, zdaj je prevroče, da bi kaj raslo. Treba je počakati, da se ozračje vsaj nekoliko ohladi, da lahko začnemo s sajenjem, sicer nam bo sadike pod folijo kar skurilo,” pravi največji ekološki zelenjadar v Istri Peter Štular. Vodo za zalivanje 10 hektarjev zemljišč v dolini Dragonje črpa iz lastne vrtine. “Če bi imel na voljo dovolj vode, bi lahko zalival tudi folijo, da bi jo malo shladil. No, potem bi sadike preživele. Ker pa si tega ne morem privoščiti, bo treba počakati na ohladitev.”

“Če je preveč dežja, je vlaga in so bolezni. Če ga ni, udari suša in vročina ... Čim rastline pokukajo na plan, jih sonce ožge. Tudi rastline v rastlinjakih so ogrožene. Če ni dovolj listne mase, če torej plodovi niso pokriti oziroma zaščiteni, jih takoj osmodi,” še dodaja Štular.

A ne le vreme, tudi pritisk trga - zlasti evropskega in balkanskega - te dni vznemirja naše zelenjadarje. “Cene padajo in če nam bo nagajalo še vreme, bo pa zares hudo,” ni nič kaj optimistična Bolčičeva. Odkupna cena bučk je trenutno 28 centov za kilogram. “Zadnji teden bijemo pravi boj. Ceno diktira zelenjava s Hrvaške, s katero je naš trg nabit.” A če si domači kmetje z denarjem od prodaje ne morejo pokriti niti stroškov, razloga za zadovoljstvo ni. “Kot zadruga se zelo trudimo, da peljemo to našo zgodbo o domači, zdravi in varni hrani naprej, da ljudje vedo, od kod pride hrana na njihove krožnike. A pritiski trga so vse močnejši,” opozarja Jožica Bolčič.

SONJA RIBOLICA

PETRA VIDRIH

---