Bojijo se izgube službe in bolezni

Zaposleni v Sloveniji ključne probleme, povezane s svojim delom, vidijo v slabih plačah, strahu pred izgubo zaposlitve ter tveganjih za nastanek poklicnih bolezni in poškodb, je pokazala raziskava Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije o izobraževanju delavcev, delovnih pogojih in socialnem dialogu na ravni treh podjetij.

LJUBLJANA > V Pergamu verjamejo, da je konkurenčnost podjetij odvisna od konkurenčnosti zaposlenih, je na današnji predstavitvi raziskave v Ljubljani uvodoma opozoril predsednik te sindikalne konfederacije Janez Posedi.

Da bi lahko pripravili izhodišča za nujne izboljšave, ki naj bi bile koristne tako za delavce kot delodajalce, so se v okviru projekta Sodelovanje socialnih partnerjev pri povečanju konkurenčnosti delavcev in izboljšanju delovnih pogojev kot osnove konkurenčnosti podjetij, sofinanciranega s sredstvi EU, odločili za analizo dejanskih primerov.

Neodvisna raziskovalka Maja Breznik je zanje med septembrom lani in avgustom letos opravila raziskavo o izobraževanju delavcev, delovnih pogojih in socialnem dialogu na ravni podjetja. V raziskavo je vključila po eno veliko podjetje iz papirniške in grafične dejavnosti in eno srednje veliko podjetje iz založniške dejavnosti, ki predstavljajo jedro Pergama.

V podjetjih so, tako v nadaljevanju Breznikova, izvedli več aktivnosti, in sicer intervjuje s predstavniki uprav, svetov delavcev in sindikatov, anketo med zaposlenimi ter fokusne in študijske krožke. Oprli so se tudi na javne evidence, statistike in poročila, da bi kombinirali subjektivni pogled zaposlenih s konkretnimi podatki iz javnih evidenc.

Problematika slabih plač tako v dobro kot slabše stoječih podjetjih

Vprašalnike je po njenih besedah med približno 1200 zaposlenimi vrnilo več kot 800 zaposlenih.

Na področju pogojev dela je iz njihovih odgovorov razvidno, da ključne probleme vidijo v slabih plačah, strahu pred izgubo zaposlitve ter tveganjih za nastanek poklicnih bolezni in poškodb.

Breznikova je izpostavila, da je problematika slabih plač prišla na dan tako v dobro kot slabše stoječih podjetjih. Da so delavci s prejemki nezadovoljni povsod, je pripisala dejstvu, da se je v času krize število zaposlenih v podjetjih znižalo, medtem ko se raven njihovih prihodkov približuje ravni pred krizo. Intenzivnost dela se je povečala, plačilo pa je ostalo enako, je dejala.

Do velike prisotnosti strahu pred izgubo zaposlitve medtem prihaja kljub temu da ima več kot 90 odstotkov anketirancev pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in s tem največjo možno pravno varnost zaposlitve. Ta strah ni povsem realen in je posledica tega, da je šlo mnogo zaposlenih skozi stečaje in množično odpuščanje in se ga zato ni moč znebiti, poleg tega pa je takšno tudi vzdušje v družbi, je pojasnil Peter Virant, ki je sodeloval pri raziskavi.

Zaposleni se glede na anketo močno bojijo tudi tveganj za nastanek poklicnih bolezni in poškodb, je še nanizala Breznikova. Z večjo intenzivnostjo dela se namreč tveganje povečuje, hkrati pa podjetja napovedujejo, da verjetno ne bodo več mogla zagotavljati dela delavcem s telesnimi ovirami, četudi so jih dobili pri njih.

Na področju izobraževanja se je izkazalo, da se je delež delavcev, ki se izobražujejo, "drastično zmanjšal". Če je pred krizo v Sloveniji na ravni EU izstopal, nas zdaj države, ki so bile pred tem za nami, dohitevajo ali prehitevajo, je povedala raziskovalka. Če je v drugih državah glavna ovira za zasebno neizobraževanje pomanjkanje časa, je v Sloveniji pomanjkanje denarja zaposlenih.

Glavni poraženci krize so delavci

Podjetja so medtem izobraževanju naklonjena, a je to povezano s "pojavom dekvalifikacije delavcev". To pomeni, da zaposlujejo manj kvalificirane delavce, četudi so na voljo primerno izobraženi kadri, in sicer zato, da bi znižala stroške dela in vzpostavila večjo disciplino delavcev.

Na področju socialnega dialoga pa se je izkazalo, da je v vseh treh raziskovanih podjetjih na visoki ravni.

Raziskava je pokazala, da so glavni poraženci krize delavci, je povzela Breznikova. Papirniška in grafična industrija, ki veliko izvažata, sta namreč prihodke že (skoraj) povrnili na predkrizno raven. Le založništvo, ki je vezano na domači trg, še čaka na okrevanje domače kupne moči. Četudi se prihodki zvišujejo, pa se število zaposlenih vztrajno znižuje, je poudarila raziskovalka.

Večjih presenečenj ni, pa je ocenil Posedi. Izsledki naj bi bili zelo dobra osnova za pripravo ukrepov, s katerimi bo Pergam v prihodnje spodbujal izboljšanje delovnih pogojev, vseživljenjsko učenje in vlaganje delodajalcev v zaposlene.

STA

---