Bi povezovanje dalo sindikatom večjo pogajalsko moč?

V Sloveniji je veliko število sindikatov, zato so ljudje pogosto v dvomih, kam se obrniti po pomoč, kadar so v negotovosti glede svoje zaposlitve. Združeni sindikati bi imeli v očeh delavca večji ugled, a tudi boljši pogajalski položaj, je predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl menil danes na okrogli mizi v Ljubljani.

"Sem zagovornik združevanja," je dejal tudi glavni tajnik 
sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Foto: STA
"Sem zagovornik združevanja," je dejal tudi glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Foto: STA

LJUBLJANA > Okroglo mizo je ob svoji 50. letnici ter pravkar minulemu prazniku dela organiziralo Slovensko sociološko društvo.

Ker organizatorji ugotavljajo, da sindikati priložnostno sodelujejo med seboj, sicer pa jih cepijo razlike med interesi članstva in tudi osebne zamere in prestižni boji med funkcionarji, je bilo glavno vprašanje, ki so ga zastavili sodelujočim, ali bi bili sindikati čez nekaj let močnejši, če bi se združevali oz. kaj jih ovira pri združevanju.

Izkazalo se je, da sindikati ovir za povezovanje ne vidijo. "Povezovanje na sindikalni sceni bi povečalo možnost za doseganje ciljev, ki smo si jih sindikati zastavili v svojih programih," je dejal generalni sekretar konfederacije Pergam Jakob Počivavšek.

"Sem zagovornik združevanja," je dejal tudi glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj, a dodal, da morajo biti pri tem jasno opredeljeni cilji. Sam meni, da v Sloveniji in tudi Evropi potrebujemo zahtevo po zvišanju plač, kajti v zadnjih 30 letih so se plače v deležu BDP zmanjšale, in sicer na račun kapitala. "To je zelo enostaven cilj," je dejal.

Združevanje se zdi smiselno tudi predstavnikom drugih sindikatov, a predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Lidija Jerkič je menila, da združeni ne bi imeli večje moči, kot pa jo imajo zdaj posamezni sindikati.

"Nobenih ovir za združevanje ne vidim, trend združevanja sindikatov je opaziti tudi v Evropi in svetu," je dejala. Vendar pa smo v Sloveniji očitno zadovoljni vsak s svojim vrtičkom, je menila in kot primer navedla gospodarstvo - "namesto da bi sodelovali, si delajo konkurenco vsak s svojim produktom".

Počivavšek je ugotovil, da imajo slovenski sindikati kar nekaj skupnih točk, pri katerih bi lahko združili moči. Ena od teh je problem prekernih oblik dela, ki so mu na okrogli mizi posvetili kar precej pozornosti.

Ti ljudje se ne želijo izpostavljati, da bi pred kamero izpostavili svoj problem, je dejala Jerkičeva, svetovalec ZSSS Goran Lukič pa je dodal, da jim sindikati sicer lahko pomagajo, a prvi korak mora narediti prekerni delavec sam.

Lukič se je tudi vprašal, zakaj se mladi neradi včlanjujejo v sindikate. Podobno opaža Jerkičeva: "Podobno kot pri ljudeh v negotovih oblikah dela, ki se ne želijo izpostavljati pred kamero, tudi za mlade velja, da ne opozarjajo niti na svoje probleme, kaj šele da bi poskušali vplivati na nas odznotraj."

"Danes se mladi raje organizirajo na Kicstarterju kot pa v sindikat, to je dejstvo," je dejal Lukič. Glede prekernih oblik dela je sicer Počivavšek menil, da dokler ne pride do nekih ekscesnih primerov, si marsikdo želi delati v negotovem delovnim razmerju, saj si tem zvišuje plačo.

STA


Najbolj brano