Banke v 11 mesecih lani s 344,8 milijona evrov čistega dobička

Banke v Sloveniji so v lanskih enajstih mesecih ustvarile 344,8 milijona evrov čistega dobička. Dobiček pred davki se je povečal za 50,4 odstotka na 384,3 milijona evrov. Razlog za to je še naprej manjše breme oslabitev in rezervacij.

Banke v Sloveniji so v lanskih enajstih mesecih ustvarile 
344,8 milijona evrov čistega dobička. Foto: STA
Banke v Sloveniji so v lanskih enajstih mesecih ustvarile 344,8 milijona evrov čistega dobička. Foto: STA

LJUBLJANA > Iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je danes objavila Banka Slovenije, je razvidno, da so banke v 11 mesecih lani oblikovale za 45,8 milijona evrov oslabitev in rezervacij. Stroški oslabitev in rezervacij so bili za 72 odstotkov nižji od primerljivih v enakem obdobju predhodnega leta.

Bruto dohodek bank je konec lanskega novembra dosegel 1,03 milijarde evrov in ostal skoraj povsem primerljiv s tistim v enakem obdobju 2015. K temu so prispevali predvsem višji neobrestni prihodki v prvem polletju leta. Do konca novembra so se povečali za 16,5 odstotka. Nadaljeval se je trend okrog 10-odstotnega zmanjševanja neto obresti, so zapisali analitiki centralne banke.

Bilančna vsota bank je konec novembra znašala 36,65 milijarde evrov in se je v novembru znižala za 80 milijonov evrov. Pri tem se je medletno krčenje nekoliko okrepilo in znašalo 3,9 odstotka.

Novembra so se drugi mesec zapored povečala posojila nebančnemu sektorju, vendar minimalno ali za 23 milijonov evrov. Njihovo medletno zniževanje se je še naprej upočasnjevalo. Počasnejše je bilo tudi krčenje posojil nefinančnim družbam.

Trenutna posojilna aktivnost bank je po navedbah centralne banke usmerjena predvsem v kreditiranje gospodinjstev, ki se je na letni ravni okrepilo za 3,5 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih je bila rast štiriodstotna, pri potrošniških 5,4-odstotna.

Vloge nebančnega sektorja so bile na podobni ravni kot pred enim letom. Vloge nefinančnih družb so se zvišale za nekaj manj kot 12 odstotkov, medtem ko je bila rast vlog gospodinjstev stabilna oz. 6,2-odstotna. V okolju nizkih obrestnih mer oziroma nestimulativnega okolja za bolj dolgoročno varčevanje se zvišuje delež vpoglednih vlog.

Kakovost kreditnega portfelja bank, merjena z zamudami nad 90 dni, se je novembra prvič v lanskem letu rahlo poslabšala, predvsem na račun skupine komitentov tujci. V novembru je obseg teh zamud znašal 2,2 milijarde evrov ali 6,5 odstotka. To še vedno predstavlja izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja glede na konec leta 2015, in sicer za 3,4 odstotne točke. Po EBA definiciji je delež nedonosnih izpostavljenosti po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki se nanašajo na konec septembra, znašal 9,1 odstotka.

STA


Najbolj brano