Banke po reprogramih v velikih podjetjih iščejo rešitve za manjša

Bankam in gospodarstvu je doslej uspelo reprogramirati posojila in s tem za zdaj rešiti 30 velikih podjetij. Na vrsti so manjša podjetja, kjer bo delo po mnenju prvega moža NLB Janka Medje še težje. Pri tem bi morala bolj aktivno pomagati tudi država, so se strinjali udeleženci okrogle mize v okviru današnjih dnevov bančnikov.

BRDO PRI KRANJU > Janko Medja je povedal, da so banke končale proces reprogramiranja dolga v 30 velikih podjetij, kar predstavlja za približno dve milijardi evrov denarja. Še pet primerov je v sklepni fazi. NLB je imela, je dejal, v teh primerih inventuro v 43 odstotkih.

“Podjetja morajo zdaj izpeljati poslovno prestrukturiranje,” je poudaril prvi mož NLB. “Smo na dobri poti, treba pa je nadaljevati in jo speljati do konca. Pot ni lahka in ni hitra,” je ocenil.

Vzporedno poteka reševanje srednje velikih podjetij. “Ta del bo težji, ker ta podjetja praviloma nimajo denimo finančnega direktorja in takšnih mehanizmov, kot jih imajo velika,” je orisal Medja. Pomembno za njih je, da imajo v tem času likvidnost.

Te je po njegovih besedah v bančnem sistemu dovolj, “ključno pa bo, kako bomo banke postavile sistem financiranja obratnega kapitala in koliko bo ta sektor sploh zaupanja vreden, da se ne bo ponovila enaka zgodba”.

Prvi mož NKBM Aleš Hauc je v razpravi opozoril, da se v državi govori le o tem, kako morajo banke reševati podjetja, nihče pa se ne vpraša po izvirnem grehu. “V tej državi ni dovolj kapitala,” je prepričan in zato opozoril na privatizacijo oziroma spremembo lastništva v gospodarstvu.

“Prevladuje miselnost, da je vse odvisno od bank,” je poudaril. “Če ne bo regulativnih ukrepov in svobodne podjetniške iniciative, ki bo v Slovenijo pripeljala kapital, ne moremo pričakovati večje gospodarske rasti.”

Po njegovem bi morala država odpraviti birokratske ovire, ustvariti bolj stimulativno davčno okolje in s tem bolj konkurenčno okolje brez zavisti. Medja je dodal še nujnost vzpostavitve večje medsebojne usklajenosti institucij in opozoril na vprašanje korupcije.

Prvi mož NLB je napovedal, da bo šele razdolževanju gospodarstva sledilo razdolževanje javnega sektorja. “Ta se nikoli ne začne razdolževati prej kot realni sektor,” je dejal.

STA

---