Banka Slovenije brez imunitete in privilegijev

“Če bi Banka Slovenije prej izročila zahtevano dokumentacijo in pojasnila zadeve, do teh hišnih preiskav ne bi prišlo,” je včeraj pojasnil generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Odzval se je na pismo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, s katerim je ta nasprotoval zasegu, napovedal pa je tudi uporabo pravnih sredstev. Pismo ne bo vplivalo na tožilsko odločanje, je napovedal Fišer.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer (desno) in vodja 
specializiranega tožilstva Harij Furlan sta včeraj pojasnjevala 
okoliščine hišne preiskave v Banki Slovenije. Foto: STA
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer (desno) in vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan sta včeraj pojasnjevala okoliščine hišne preiskave v Banki Slovenije. Foto: STA

LJUBLJANA > Precej vetra je po sredinih hišnih preiskavah v Banki Slovenije, ki so se zavlekle pozno v noč, povzročilo pismo predsednika ECB Maria Draghija. Poslal ga je generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, ker naj bi preiskovalci v predkazenskem postopku v Banki Slovenije zasegli tudi domnevno zaupne podatke ECB, s tem pa naj bi kršili evropski protokol o privilegijih in imuniteti. Draghi je od Fišerja zahteval odpravo zasega, v nasprotnem primeru pa napovedal uporabo pravnih sredstev. Draghi je s pismom seznanil tudi predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.

Poziva ne sprejema

Toda Fišer, ki je že včeraj odgovoril Draghiju, je na novinarski konferenci povedal, da Draghijevih zahtev ne bo izpolnil. Pojasnil mu je, da v Sloveniji hišne preiskave odreja sodišče z obrazloženo pisno odredbo, kot je bilo tudi v primeru Banke Slovenije. “Vašega poziva ne sprejemam. Za kakršnokoli ukrepanje nimam niti podlage niti razlogov,” je Fišer odgovoril Draghiju.

Sicer pa sta z vodjo specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom pojasnila, da je policija že od lanskega januarja zbirala podatke o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja določenih ljudi iz Banke Slovenije. “Policija je večkrat zahtevala dokumentacijo, del je bil izročen in takrat se Banka Slovenije ni sklicevala na imuniteto.,” je povedal Furlan.

Drugače je bilo v sredo, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada nameravali na Banki Slovenije opraviti hišne preiskave. Furlan je pojasnil, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec prek svojega pooblaščenca vložil ugovor, tako da policisti do 14. ure, ko so dobili pisno mnenje pristojne sodnice, da lahko nadaljujejo s preiskavo v obsegu, ki ga navaja odredba, sploh niso začeli z delom. V tem času je Jazbec, kot kaže, obvestil tudi Draghija. “Hišna preiskava je bila izvedena zakonito, na podlagi sodnih odločb in odločitev sodišča,” je še dodal Furlan.

Epilog je še daleč

Fišer je še pojasnil, da se bo tožilstvo šele takrat, ko bo analizirana dokumentacija in pregledane zasežene naprave, odločilo, ali bo sprožilo kazenski pregon ali pa zavrglo ovadbo.

Na očitke ECB so se odzvali tudi v policiji. Predstavnik za odnose z javnostmi Drago Menegalija je pojasnil, da pravne osebe javnega prava ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem preiskovalnih dejanj, v katera sodijo tudi hišne preiskave v predkazenskem postopku, enako velja tudi za njene uslužbence. Osumljeni v konkretnem primeru niso nastopali v imenu EU, temveč kot uslužbenci in funkcionarji slovenske institucije. Tudi sicer protokol, ki ga omenja Draghi, omogoča imuniteto le v sodnih postopkih in ne predkazenskih. Velja pa le za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti Unije.

Preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada se nanaša na sanacijo slovenskih bank iz konca leta 2013. Sporen naj bi bil izreden ukrep izbrisa podrejenih obveznic fizičnih oseb in podjetij, kar naj bi omogočila prav Banka Slovenije.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano