Banka Slovenije: Pred bančnim sistemom sedaj konsolidacija

Sloveniji se je stanje na finančnih trgih stabiliziralo, gibanja pa so bolj pozitivna od predvidevanj, v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja Banka Slovenije.

LJUBLJANA > Sistemska tveganja v bankah so se znižala, pred njimi pa je obdobje konsolidacije, je povedala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

“Kapitalska ustreznost oziroma položaj bank je zdaj primerljiv z evropskim povprečjem, kar je dobro. Primerljiv je tudi delež slabih posojil,” je viceguvernerka centralne banke povzela na današnji novinarski konferenci. Likvidnost bančnega sistema je robustna. “Tako je ta ustrezno opremljen, da se odzove na povpraševanje po kreditih, kadar je to zdravo,” je dodala.

Bilance bank so se lani krčile in tako bo še letos, saj gre realni sektor še vedno skozi proces razdolževanja. Naslednje leto Banka Slovenije po njenih besedah že pričakuje obrat. “Je pa že vidna rast na novo odobrenih kreditov, predvsem dolgoročnih, kar je pozitivna novica, ki nakazuje možen investicijskih cikel,” je poudarila.

Slaba posojila v bankah se krčijo

Slaba posojila v bankah se krčijo, njihovo zniževanje pa bi bilo še hitrejše, če se ne bi hkrati krčile bilance bank. “Ko se bo trend obrnil, se bodo ta posojila zniževala še hitreje,” je napovedal Tomaž Košak, ki v Banki Slovenije vodi sektor Finančna stabilnost in makrobonitetna politika.

Struktura virov v bankah je mnogo manj tvegana, ker znova sloni na depozitih. Ti so vse bolj kratkoročni. Banke so kot celota dobičkonosne, kar je po mnenju viceguvernerke “dobro, da so sposobne generirati lastno kapitalsko moč”. To pa ne bo trajalo, je ocenila, saj so pod pritiskom nizkih obrestnim mer, strukture financiranja in močne konkurence.

Zato so potencialna tveganja v bankah še navzoča, naraščajoča sta dohodkovno in obrestno tveganje. “A niso takšne narave, da bi bilo potrebno ukrepanje,” je ponazorila. Je pa opozorila, da je prav zaradi omenjenih razmer na trgu pred bankami obdobje konsolidacije. Banka Slovenije po njenih besedah pripravlja analizo stanja, z rezultati pa bo seznanila lastnike banke, je napovedala.

Združevanje Banke Celje in Abanke

V zadnjih letih se je nekaj bank poslovilo s trga, država je kot lastnica Banke Celje in Abanke napovedala njuno združevanje. “Vendar v centralni banki še vidimo priložnosti za nadaljnjo konsolidacijo sistema,” je poudarila Zadravec Caprirolova. To je sicer odvisno od lastnikov bank, mi pa jih lahko informiramo o pričakovani dobičkonosnosti in pričakovanem gibanju obrestne marže, je pojasnila.

Glede Gorenjske banke je povedala, da poteza Družbe za upravljanje terjatev banke (DUTB), ki je v petek od njene pomembne lastnice prevzela njeno največjo turistično dejavnost, nima neposrednega učinka na samo banko. Sava že v preteklosti ni sodelovala pri njenih dokapitalizacijah. Bodo pa budno spremljali dogajanje in bdeli nad banko ter ustrezno ukrepali, če se bo stanje zaostrilo, je obljubila.

Razdolževanje malih in srednjih podjetij

Podržavljene banke, ki so na DUTB lahko prenesle slabe terjatve z domačega trga, tega niso mogle narediti za tiste s tujine. Te so najbolj skoncentrirane na Hrvaško, Srbijo, BiH, Bolgarijo in Črno goro, saj so marca predstavljale 91 odstotkov teh terjatev do tujine. To je odraz delovanja bančnih skupin oziroma velikih bank. Te bi zato morale ustanoviti družbe, na katere bi prenesle terjatve in jih združile, kar bi pripomoglo k njihovemu bolj uspešnemu razreševanju, so ocenili v Banki Slovenije.

Znova so opozorili, da je treba pozornost usmeriti v razdolževanje malih in srednjih podjetij. V njih je skoncentriranih 74 odstotkov celotnega presežnega dolga podjetij. Ta podjetja potrebujejo več možnosti lastniškega financiranja ali prek alternativnih finančnih institucij ali kapitalskega trga, sta menila sogovornika.

STA

---