Banka Slovenije: Ena osrednjih težav visoka brezposelnost

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s pregledom gospodarskih in finančnih gibanj. Kot je ugotovil, je bila gospodarska rast ob koncu leta 2014 pod vplivom hitre rasti izvoza in šibke domače potrošnje.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Ena od osrednjih makroekonomskih težav ostaja visoka brezposelnost, fiskalni položaj države pa se izboljšuje, je še ocenil.

Domača gospodarska gibanja so bila v lanskem zadnjem četrtletju pod vplivom hitre rasti izvoza in šibkejše domače potrošnje, so po seji pojasnili v Banki Slovenije.

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti, podprta z izboljšano stroškovno in tehnološko konkurenčnostjo, je ostala solidna, izvozno povpraševanje pa se je krepilo v in zunaj EU. Rast javnih investicij se je dodatno upočasnila, kar se je odrazilo v padcu gradbene aktivnosti. Zmanjšala se je tudi tekoča aktivnost v številnih zasebnih storitvah, kar kaže na šibkejše domače trošenje v lanskem zadnjem četrtletju.

Posledično se je enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance povečal na 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). “To je predvsem rezultat naraščajočega presežka v blagovni menjavi, še naprej pa se povečuje primanjkljaj primarnih dohodkov zaradi velikega bremena plačevanja obresti na javni dolg,” so pojasnili v centralni banki.

Ena izmed osrednjih makroekonomskih težav kljub izboljševanju razmer na trgu dela ostaja visoka brezposelnost, še naprej pa se zmanjšuje tudi varnost novih zaposlitev. Število registriranih brezposelnih se je januarja v primerjavi z decembrom povečalo za skoraj 5000 in preseglo 124.000. Brezposelnost ostaja izrazito strukturna, njena visoka raven pa zavira okrevanje zasebne potrošnje in otežuje javnofinančno konsolidacijo, so opozorili v osrednji denarni ustanovi.

“Decembra se je sicer nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih, ki pa še naprej izvira predvsem iz zaposlovanja agencijskih delavcev in - ob pojemanju učinkov reforme trga dela - začasnih zaposlitev,” so dodali.

Ob ničelni inflaciji se je realna masa plač po njihovih besedah povečala tudi decembra, vendar se okrevanje tako merjene kupne moči predvsem zaradi negotovosti na trgu dela še ni odrazilo v ustrezni rasti potrošnje.

Zmerna deflacija v januarju je bila v celoti posledica padca cen nafte. Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, so bile v povprečju medletno nižje za 0,7 odstotka, nižje cene energentov pa so k temu prispevale 1,2 odstotne točke.

Hkrati je rast najožjega kazalnika osnovne inflacije ostala nespremenjena pri 0,8 odstotka. To naj bi, poleg depreciacije evra, zmanjševalo tveganje deflacijskih gibanj v širšem segmentu cen.

“Fiskalni položaj države se izboljšuje. Kljub močnemu povečanju investicij je bila lani do novembra rast prihodkov konsolidirane bilance javnih financ v primerjavi z rastjo odhodkov po metodologiji denarnega toka višja za tri odstotne točke,” so še navedli v Banki Slovenije.

Leta 2014 je po ocenah Evropske komisije primanjkljaj po metodologiji ESA 2010 sicer ostal visok pri 5,4 odstotka BDP, a predvsem zaradi številnih enkratnih izdatkov in naraščajočih plačil obresti. Brez teh izdatkov je t. i. primarni primanjkljaj znašal le še 0,5 odstotka BDP.

Letošnji primanjkljaj je predviden na ravni 2,9 odstotka BDP in naj bi bil v celoti posledica plačil obresti, primarni saldo pa naj bi bil celo v manjšem presežku. Še naprej se izboljšujejo tudi pogoji financiranja države na finančnih trgih, so sklenili v Banki Slovenije.

STA


Najbolj brano