Balažic sodeloval v “tajni diplomatski dejavnosti”

Odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je danes v Ljubljani predstavil ozadje svojega odpoklica. Kot trdi, je po nalogu slovenskega političnega vrha sodeloval v tajnih pogovorih z Nicolasom Omanom glede naftnega nahajališča v Republiki srbski. Balažic je na novinarski konferenci trditve podkrepil s številnimi dokumenti.

LJUBLJANA > Iz njih je razvidno, da je Balažic po nalogu premierke Alenke Bratušek sodeloval v "tajni diplomatski dejavnosti", o kateri sta bila po njegovih besedah poleg Bratuškove obveščena tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik republike Borut Pahor v času mandata zdaj že odpoklicanega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica ni imel stikov z njim, razen na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije januarja letos, so v zvezi z danes predstavljenimi trditvami nekdanjega veleposlanika zatrdili v uradu predsednika republike.

Posrednik naj bi bil takratni predsednik koalicijskega SD Igor Lukšič, ki je Balažicu prvo elektronsko sporočilo na to temo posredoval junija lani. Z zadevo je bil po Balažicevih besedah seznanjen tudi svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu predsednice vlade Peter Grk.

V kabinetu predsednice vlade so v odzivu zapisali, da Balažiceve trditve odločno zavračajo, češ da je na novinarski konferenci "pripovedoval zgodbo, kjer se je realnost mešala s fikcijo". "Predsednica vlade je bila o domnevnih željah gospoda Omana seznanjena preko aktivnosti nekdanjega veleposlanika Balažica in nekdanjega predsednika ene politične stranke. Sama je njihove predloge po sestajanju in pogovorih odločno zavrnila, kar je tudi preverljivo dejstvo," so zapisali. "Kaj sta se pa gospod Balažic in predsednik ene od političnih strank pogovarjala, pa predsednica vlade ne more vedeti, zagotovo pa predsednik stranke, ki niti ni bil član vlade, ni imel in ne more imeti nobenih ustnih pooblastil, da se v imenu vlade karkoli dogovarja," so še poudarili. Navedli so še, da ni vlada ne na odprti ne na zaprti seji o čem takem nikoli razpravljala. Glede na vsa dejstva, ki bi nekdanjemu veleposlaniku morala biti poznana, je po mnenju kabineta premierke sramotno, da se je srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije.

Oman naj bi bil Sloveniji pripravljen podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Balažic, je bil obsojeni pedofil in preprodajalec z orožjem Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. Slovenija je po Balažicevih trditvah oblikovala tudi posebno skupino, ki se je ukvarjala z zadevo.

Balažic je povedal, da mu je Oman junija lani na veleposlaništvu v Canberri izročil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je vladi Republike srbske posodil 60 milijonov ameriških dolarjev. Ta mu ni bila sposobna vrniti posojila in je dolg poplačala z zemljišči, kjer je nafta. Dokumenti so tudi potrjevali, da se na teh zemljiščih nahaja rafinerija nafte, ki je v ruski lasti.

Prav ta zemljišča je Oman, kot je dejal odpoklicani veleposlanik, želel podariti slovenski vladi. Tudi satelitski posnetki naj bi potrjevali, da gre za zemljo z nahajališči nafte.

Bivši predsednik SD Igor Lukšič je v odzivu na trditve bivšega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica potrdil, da se je pri njem maja ali junija lani oglasil Omanov brat, ki živi v Sloveniji. Po Lukšičevih besedah je nato sam poskušal neformalno preveriti, zakaj se je Omanov brat oglasil pri njem, ki "nisem bil niti v vladi in nisem nič" in, ali je Oman sploh lastnik tega, kar bi podaril oziroma in ali je Oman zares za to zainteresiran. Lukšič je to poskušal neformalno preveriti pri Balažicu in ga je to po lastnih besedah prosil kot kolega in sošolca s fakultete v zasebni konverzaciji in ne kot veleposlanika. Balažic je po Lukšičevih besedah ugotovil, da Oman ne more iz države, da je obsojen pedofil in kar zadeva Omana se je tukaj zanj stvar končala. Lukšič je po lastnih besedah tudi preveril, kdo je lastnik ozemlja in ugotovil, da ga ne poseduje država, ampak zasebniki, kar pomeni, da so Omana "v tej zadevi prevarali, ampak to je njegova stvar. Moj zaključek je bil, da vlade s tem nima smisla obremenjevati, ker zadeva enostavno ni wasserdicht, zato nobenega o tem nisem naprej obveščal in zadeva je zame bila končana", je še pojasnil Lukšič. Dodal je, da ne ve, kaj je naprej počenjal Balažic in kakšne formalne odnose je imel s predsednico vlade in predsednikom republike. Lukšič je tudi zanikal, da bi v tej zadevi svetoval vladi.

Kot slovenskega domoljuba naj bi ga skrbela gospodarska kriza

Balažicu je Oman dejal, da želi Sloveniji omejeno zemljišče podariti, ker ga kot slovenskega domoljuba skrbi gospodarska kriza, sicer pa je že enkrat z orožjem reševal Slovenijo.

Po Balažicevih besedah je minister Erjavec veleposlanika med drugim obvestil, da je predsednica vlade angažirala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Ta je od premierke dobila navodilo, naj preveri podatke o morebitnih naftnih nahajališčih v Republiki srbski in dejanskem stanju vpisa zemljišč Omanovega podjetja v zemljiško knjigo. Premierka naj bi kasneje v Republiko srbsko poslala tudi posebnega odposlanca, bivšega diplomata.

Iz Balažicevih dokumentov je tudi razvidno, da je bil novembra lani v Melbournu sestanek z Omanom in bogatimi Avstralci ter lastniki velikih podjetij, ki naj bi bili zelo zainteresirani za naložbe v Sloveniji.

Na slovenskem zunanjem in notranjem ministrstvu so v tem času po Balažicevih besedah tudi preverjali, ali ima katera od držav v schengenskem sistemu kakršne koli zadržke glede Omana, ter ugotovili, da jih nima.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je danes glede obtožb nekdanjega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica na račun vlade dejal, da je imel Balažic nepooblaščeno stike z obsojenim pedofilom Nicolasom Omanom in je s tem kršil zakon o zunanjih zadevah. Erjavec je Balažicu povedal, da je kršil zakon o zunanjih zadevah in da bi moral poročati ministru. "Če bi me o tem obvestil, bi zadevo takoj zaustavil, saj že na prvi pogled vse tole zgleda zelo neresno," je dejal Erjavec. Erjavec je obenem opozoril, da je veleposlanik lagal njemu, parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko (OZP) in slovenski javnosti, ko je govoril, da ni sedel za mizo z Omanom, ampak da se je usedel le za hip, ker je čakal, da pride na vrsto za nagovor. A ko smo kasneje prejeli materialne dokaze in fotografije, se je potrdilo, da je lagal vsem, je še dejal Erjavec. "Takrat sem pa sprožil postopek glede njegove razrešitve," je dodal.

Na odprtje je bila povabljena Omanova hčerka, a se je namesto nje tam pojavil njen oče

Marca letos je sledilo odprtje novega slovenskega konzulata v Melbournu, na katerega je bila med 120 ljudmi povabljena tudi Omanova hčerka, a se je namesto nje tam pojavil njen oče.

Nekateri predstavniki slovenske skupnosti v Avstraliji so protestirali, ker naj bi Balažic na otvoritev povabil Omana. To je po trditvah bivšega veleposlanika "popoln izmislek". Kot je dejal, so posamezniki, ki so protestirali, "tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji".

Balažic je danes še ocenil, da je "slovenska politika v primeru njegovega odpoklica dosegla najnižjo raven politične kulture in moralne integritete".

Kot je poudaril, je zdaj "nastopil trenutek resnice, ki mora biti slišana. Slišana mora biti zato, ker si nekateri slovenski politični voditelji predstavljajo, da si lahko privoščijo prav vse in jo odnesejo brez posledic."

Slovenska politika je po njegovih besedah pokazala "popolno neodgovornost v državnih interesih in je diplomacijo žrtvovala za pridobivanje političnih točk".

“Odpoklican sem bil namreč zato, ker sem izvajal vladna navodila”

"Odpoklican sem bil namreč zato, ker sem izvajal vladna navodila, in ne zato, ker jih ne bi. Kot diplomat - se pravi kot instrument v rokah državne politike - sem postal žrtev politike, ker sem sledil navodilom nadrejenih, ki niso sposobni sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. Moj odpoklic z mesta veleposlanika predstavlja eno največjih politizacij slovenske diplomacije v zgodovini samostojne Slovenije," je dejal Balažic.

Balažic je položaj slovenskega veleposlanika v Avstraliji prevzel leta 2011, predsednik republike pa je ukaz o odpoklicu podpisal 9. junija. Razlog je bila Omanova udeležba na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu marca letos, ki je sprožila ogorčenje med številnimi člani slovenske skupnosti v Avstraliji.

Ti so Erjavcu, Bratuškovi in Pahorju poslali protestna pisma, zunanje ministrstvo je nato uvedlo izredni nadzor in druge postopke, s katerimi naj bi razjasnili dogajanje. Erjavec je po koncu preiskave predlagal odpoklic Balažica.

Odpoklicani veleposlanik se je v Slovenijo vrnil minuli petek. Kot je danes še napovedal, se bo v prihodnjih dneh odločil, ali se bo zaradi odpoklica obrnil tudi na sodišče, "končno sodbo pa prepušča ljudstvu".

STA

---