BDP v tretjem četrtletju navzgor za 2,5 odstotka

Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,5 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,4 odstotka, v primerjavi s tretjim trimesečjem lani pa za 2,1 odstotka.

Bruto domači proizvod se je v tretjem letošnjem četrtletju po 
prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 
2,5 odstotka.  Foto: STA
Bruto domači proizvod se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,5 odstotka.  Foto: STA

LJUBLJANA > Rast BDP se tako še naprej umirja. Če je bila v lanskem tretjem četrtletju na letni ravni še 3,6-odstotna, je bila v naslednjih dveh trimesečjih 2,8-odstotna, v drugem letošnjem četrtletju pa po popravljenih ocenah statističnega urada 2,7- in ne 2,6-odstotna.

Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast na četrtletni ravni v prvih dveh trimesečjih leta 0,7-odstotna, v tretjem pa se je umirila na 0,4 odstotka. Na letni ravni je bila v prvem trimesečju še triodstotna, se v drugem četrtletju po popravljenih podatkih upočasnila na 2,6 odstotka in v tretjem trimesečju pristala pri 2,1 odstotka.

Rast izvoza se je umirila

“Če bi bila rast v zadnjem letošnjem četrtletju podobna kot v tretjem, torej 2,5-odstotna, bi imeli v letu 2015 2,6-odstotno gospodarsko rast,” je na današnji novinarski konferenci povedal Anže Podnar z oddelka urada za nacionalne račune.

Rast izvoza kot gonila BDP se je v tretjem četrtletju po podatkih statistikov umirila. Izvoz se je namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 4,5 odstotka, potem ko je bila v drugem trimesečju rast izvoza pri 6,1 odstotka.

Uvoz se upočasnjuje

A upočasnjuje se tudi uvoz, čigar rast je bila v tretjem trimesečju pri 1,7 odstotka, potem ko je bila v drugem četrtletju pri štirih odstotkih. Ker se uvoz upočasnjuje hitreje kot izvoz, je saldo menjave s tujino oziroma zunanjetrgovinski presežek dosegel najvišjo številko doslej, in dejansko k rasti BDP v tretjem četrtletju prispeval več kot v prvih dveh trimesečjih. Pozitivni prispevek je bil pri 2,3 odstotne točke.

Potrošnja raste

Zasebna potrošnja gospodinjstev še naprej ugodno vpliva na gospodarsko dejavnost. V tretjem četrtletju se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečala za 1,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot v drugem trimesečju in za 0,7 odstotne točke več kot v prvih treh mesecih leta. Rasla je tudi potrošnja države, končna potrošnja pa je bila tako v medletni primerjavi višja za 1,2 odstotka.

Domača gospodinjstva so povečala predvsem izdatke za nakupe trajnih dobrin (za 8,1 odstotka), denimo za avtomobile. Vse več denarja pa po večletnem varčevanju letos namenjajo tudi za nakupe netrajnih dobrin in storitev, torej namenjajo več denarja za hrano, pijačo, tobak in storitve, ki so povezane predvsem s turizmom, je naštel Podnar.

Bruto investicije upadle

Bruto investicije so medtem po umiritvi v drugem četrtletju tokrat upadle. Glede na lansko tretje četrtletje so se zmanjšale za 2,6 odstotka. Glavni razlog za to je predvsem upad naložb v gradbene objekte. Te so ob izteku investicijskega cikla v komunalno infrastrukturo, sofinanciranega z denarjem EU, upadle za 11,6 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se znižale za 3,9 odstotka, predvsem zaradi manjka investicij v gradbene objekte. "Vidimo, da visokih ravni ni več, padajo že dve četrtletji. Tako gre zaradi izpada teh investicij pričakovati nekoliko blažji učinek na gospodarsko rast v letu 2016," je ocenil Podnar.

Več naložb v opremo in stroje

Podjetja so kot pozitivni znak po drugi strani povečala investicije v opremo in stroje. Rast teh je bila v medletni primerjavi 5,5-odstotna. V tretjem četrtletju so se zvišale investicije v drugo opremo in stroje (za 3,6 odstotka). Zaloge se letos povečujejo. Spremembe zalog oz. komponenta porabe kot celota so h gospodarski rasti v tretjem četrtletju prispevale 0,2 odstotne točke, je povedal.

Rast dodane vrednosti gospodarstva in zaposlenosti

Tudi v tem četrtletju se je krepila rast dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in s tem posledično tudi zaposlenosti. Skupna dodana vrednost gospodarstva se je povečala za 2,7 odstotka, nekoliko več kot v prejšnjem četrtletju. Predelovalne dejavnosti so v tretjem četrtletju prispevale k rasti 1,2 odstotne točke. Farmacevtska industrija je po Podnarjevih besedah nadomestila avtomobilsko.

Ponovno se je okrepila dodana vrednost v dejavnostih, povezanih s turizmom (v gostinstvu se je povečala za 9,3 odstotka). Skupno dodano vrednost je zmanjšal padec dodane vrednosti v gradbeništvu, tokrat je bil 7,5-odstoten. Ta dejavnost je od rasti odnesla 0,4 odstotne točke.

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 1,3 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je povečala za 1,6 odstotka, v gostinstvu za 3,7 odstotka, v dejavnosti javne uprave in obrambe pa se je zmanjšala za 1,4 odstotka. Zaposlenost se v slednjih zmanjšuje vse od leta 2010.

STA


Najbolj brano