BDP v drugem četrtletju navzgor za 2,6 odstotka

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,6 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi z drugim trimesečjem lani pa za 2,5 odstotka.

LJUBLJANA > V prvi polovici 2015 se je BDP povečal za 2,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Gospodarska rast je bila v drugem trimesečju tako počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. V prvih treh mesecih je na letni ravni realno dosegla 2,8 odstotka, prav tako v zadnjih treh mesecih 2014. Pred tem je bila še višja, saj je bila v drugem lanskem četrtletju 3,3-, v tretjem pa 3,6-odstotna.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju letos zvišala za 2,4 odstotka, potem ko je bila v prvem trimesečju na letni ravni 2,7-odstotna. Pred tem je v zadnjem lanskem trimesečju dosegla 3,7 odstotka, četrtletje pred tem pa 3,7 odstotka.

Na statističnem uradu tako opažajo, da se rast skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva v zadnjih treh četrtletjih umirja. To pripisujejo predvsem padcem dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je v drugem trimesečju znižala za 6,4 odstotka.

V drugem četrtletju je na gospodarsko rast ugodno vplivala zasebna potrošnja, ki se je povečala za 1,8 odstotka. Končna potrošnja države se je v tem četrtletju povečala za 0,4 odstotka. Skupaj se je končna potrošnja povečala za 1,4 odstotka.

Na gospodarsko rast je tudi tokrat ugodno vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 5,5 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je iz četrtletja v četrtletje večji in je v drugem trimesečju h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.

Negativno je v drugem trimesečju na gospodarsko dejavnost vplivalo le investicijsko trošenje. Glede na drugo lansko četrtletje se je zmanjšalo za 0,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,5 odstotka, glavni razlog za padec pa so bile ob ohlajanju gradbenih dejavnosti manjše investicije v gradbene objekte, ki so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Ublažile pa so ga večje investicije v opremo in stroje, ki so narasle za 5,5 odstotka.

STA

---