Avtocesta do Jelšan morda ostane le na papirju

Dileme, ali graditi avtocestni krak od primorske avtoceste do Jelšan, so še odprte. Predlog strategije razvoja prometa izpostavlja predvsem nujo, da je treba Ilirski Bistrici zagotoviti boljšo cestno povezavo. Kakšna naj bo ta povezava, naj bi dorekli še letos. Alternativa avtocesti je posodobitev obstoječe glavne ceste do Postojne, tako da bi omogočala vožnjo s hitrostjo 90 ali vsaj 70 kilometrov na uro.

LJUBLJANA > Odločitev o najustreznejši cestni povezavi do Jelšan bo znana še letos, obetajo na ministrstvu za infrastrukturo. Ali bomo prišli do Jelšan po dveh ali po štirih pasovih, bo znano po sprejetju operativnega programa razvoja prometa v Republiki Sloveniji.

Cilj je 90 ali vsaj 70 kilometrov na uro

Podlaga za pripravo operativnega programa je strategija razvoja prometa, ki je trenutno v postopki sprejemanja. Predlog strategije ne omenja avtocestnega kraka, pač pa povezavo Ilirske Bistrice z avtocestnim sistemom s pomočjo posodobitve obstoječe državne ceste do Postojne.

V predlogu strategije o tej cestni povezavi piše, kar je voznikom jasno že po prvi vožnji proti Ilirski Bistrici: “Ilirska Bistrica in zaledje imata v sedanjih razmerah glavno cesto, ki nima ustreznega standarda daljinske glavne ceste.” V času turistične sezone promet v konicah dosega trikratnik do štirikratnik povprečnega prometa. Cesta od Postojne proti Hrvaški je del TEN-T evropskega omrežja, vendar ne izpolnjuje pogojev za to; med drugim prehaja skozi naselja, na njej pa velja omejitev prevoza za tovorna vozila.

O prihodnosti te cestne povezave v predlogu strategije razmišljajo takole: “Ukrep predvideva posodobitev obstoječe infrastrukture s ciljem zagotoviti ustrezen standard, pretočnost obstoječe ceste, denimo za hitrosti 90km/h oziroma z omejitvami na 70km/h.” Tranzitni promet naj bi se od naselij odmaknil z obvoznicami, za boljšo prometno varnost pa bi bilo treba na cesti ločiti motorizirani promet od nemotoriziranega.

Uradno še vedno načrtujejo avtocesto

Iz tega še ni mogoče uradno izpeljati sklepa, da avtocestnega kraka, ki naj bi se na primorsko avtocesto priključil nekje med Postojno in Divačo, ne bo. Uradno še vedno velja nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, sprejet v letu 2004, ki vključuje tudi avtocesto Postojna/Divača - Jelšane. Formalno je zdaj v teku postopek priprave in sprejema državnega prostorskega načrta za ta avtocestni krak, vendar niti to, kjer naj bi potekala trasa, še ni določeno. V igri so trije koridorji, ki se na obstoječo primorsko avtocesto priključijo na območju Postojne, Razdrtega ali Divače. Do odločitve o najprimernejši varianti bo težko priti, tudi zato ker občini Postojna in Divača nasprotujeta temu, da bi se krak na primorsko avtocesto priključil na njunem teritoriju.

Jeziček na tehtnici se utegne na stran modernizacije obstoječe veste prevesiti tudi zaradi tega, ker so na območju načrtovanih avtocestnih tras že predvidene tri obvoznice, ki so v različnih fazah načrtovanja in izvedbe. Gradnja obvoznice v Ilirski Bistrici je v polnem teku, država pa načrtuje še obvoznici mimo Pivke ter naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek. Vse to bo vplivalo na odločitev o avtocesti, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo: “Avtocesta namreč slabo oziroma ne dosega ustrezne stopnje ekonomske upravičenosti.”

JANA KREBELJ

---