Avgusta naj bi se začelo odpisovanje dolgov - a ne za vse
Slovenija
17. 07. 2015, 09.41
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 11.08
Država je tik pred uresničitvijo obljube o odpisu dolgov socialno najšibkejšim. V projektu, ki se bo začel avgusta, naj bi poleg države sodelovale še občine, banke, zavarovalnice, energetska in elektro podjetja, podjetja za upravljanje stavb ...
Med odpustki se bodo znašle tudi položnice za odvoz smeti, kazni za prometne prekrške, računi za šolsko malico ... Foto: Veronika Rupnik Ženko
LJUBLJANA
>
“Nikogar nismo silili,” pravi ministrica Anja Kopač Mrak. Občine in podjetja se za sodelovanje odločajo sama in tudi višino odpisa bodo določila sama. Sporazum z vlado bodo podpisala v ponedeljek, danes pa bo DZ sprejemal zakonsko podlago za odpis.Upniki bi po zakonu dolžnikom lahko odpisali dolgove, ki so nastali pred začetkom leta 2014.
Trije meseci časa
Vsi, ki bodo presodili, da izpolnjujejo potrebne pogoje, bodo morali podjetju, s katerim imajo stare neporavnane račune, najpozneje do konca oktobra predložiti poseben obrazec. Ta bo dostopen na internetu, centrih za socialno delo, rdečem križu, karitasu in zvezi prijateljev mladine.
Do odpisa starih dolgov naj bi bilo po zakonu upravičenih največ 100.000 ljudi. Gre le za tiste državljane, ki so kadar koli v prvi polovici letošnjega leta prejemali državno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek ali otroški dodatek v prvih dveh dohodkovnih razredih. Prejemniki otroškega dodatka v tretjem dohodkovnem razredu bodo do odpisa upravičeni le, če imajo veliko družino ali dodatek za nego otroka.
Upniki, pripravljeni sodelovati v projektu odpisa, bodo dogovor o sodelovanju podpisali v ponedeljek na slavnostnem dogodku v ljubljanskih Križankah. Sporazum bo v imenu države podpisal premier Miro Cerar.
Odpis dolgov le za osnovne stroške
Ministrica za delo družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak napoveduje širok spekter podpisnikov, tisti, ki se do ponedeljka še ne bodo odločili za sodelovanje, bi se sporazumu lahko pridružili tudi pozneje.
Sporazum bodo po napovedih ministrice podpisala energetska in elektro podjetja, zavarovalnice Triglav, Vzajemna in Adriatic Slovenica, ki so pripravljene dolžnikom odpustiti neplačane položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nekateri upravniki stavb, pa tudi banke NKBM, NLB in Gorenjska banka. “Bankam smo tako kot ostalim ponudili roko, da same podpišejo, kaj bi bile pripravljene storiti. Osnovno vodilo tega projekta je, da vsi skupaj pristopimo prostovoljno in da podjetja pogledajo, na kakšen način bi lahko najšibkejšim dala roko,” pojasnjuje Kopač Mrakova.
“Omejili smo se na transferje, ki so vezani na socialni položaj, vključena podjetja pa so tista, ki so povezana z bivanjskimi stroški,” pojasnjuje. Gre torej za stroške, kot so elektrika, plin, voda, odvoz odpadkov in podobno, ne pa tudi stroški mobilne telefonije in interneta.
Na ministrstvu si obetajo tudi sodelovanje občin, saj so te ustanoviteljice komunalnih podjetij, vrtcev in osnovnih šol. Odpis dolgov za, na primer, šolsko prehrano ali odvoz smeti bo tako mogoč le, če bo posamična občina podpisala sporazum. Ministrica priznava, da je postopek prepričevanja zlasti malih občin, naj se pridružijo odpustu, še v teku.
Zakon bo upnikom in dolžnikom omogočil odpis dolgov brez davčnih posledic. Podjetja, ki bodo sodelovala v projektu, tako ne bodo plačevala DDV-ja, posamezniki, ki jim bo dolg odpisan, pa ne akontacije dohodnine.
Kaj pa pravo?
Odpisovala bo tudi država. Ministrstvo za delo napoveduje, da bodo odpisali do začetka leta 2014 izplačana previsoka nakazila denarnih socialnih pomoči, otroških dodatkov in varstvenih dodatkov. Ministrstvo za šolstvo, ki skrbi za srednje šole, bo pozabilo na stare položnice za prehrano dijakov.
V projekt se bo vključila tudi finančna uprava (Furs), ki bo upravičencem odpisovala neplačane javne dajatve do 50 evrov. Gre na primer za različne denarne kazni, tudi za prometne prekrške, dohodnino ali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Država lahko dolžnikom odpiše za milijon evrov dolgov, zato bodo pri odločanju, komu odpustiti, upoštevali vrstni red vlog.
Upniki bodo morali sporazume z dolžniki skleniti najpozneje do konca januarja prihodnjega leta. Upniki se bodo sami odločili, ali naj dolžniku odpustijo ves dolg ali le del dolga. Ta arbitrarnost in prostovoljnost sodelovanja upnikov že sprožata vprašanja o enakosti državljanov pred zakonom. Ministrica daje vedeti, da poznajo pravne pasti in da zakon za odpust dolgov pripravljajo ob zavedanju, da ga lahko v precep vzame tudi ustavno sodišče.
JANA KREBELJ