Alkohol ne sme biti sprejemljiva droga

Čeprav se v Sloveniji poraba alkohola nekoliko zmanjšuje, je v Evropi po porabi čistega alkohola na prebivalca še vedno na petem mestu, prav tako tudi po obsegu škodljivih posledic pitja. Vse pogosteje se opijajo že 15-letniki in mladostniki, vse bolj tudi mlade ženske. Čeprav imamo oblikovano alkoholno politiko, je ukrepe treba prenoviti ali zaostriti, zlasti ko gre za omejevanje dostopa do alkohola, ceno in prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, sporočajo udeleženci 3. nacionalne konference o alkoholni politiki.

SLOVENIJA > Več kot 200 udeležencev 3. nacionalne konference z geslom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji se zavzema za odločnejše ukrepe. Konferenca, pripravil jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob sodelovanju zdravstvenega ministrstva ter Svetovne zdravstvene organizacije, bo delo sklenila danes.

Alkoholizem je v Sloveniji velik družbeni problem, na kar opozarja tudi publikacija NIJZ.

Opijajo se že otroci

Podatki razkrivajo, da se dobra četrtina moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat na mesec ali pogosteje. S tem ogrožajo lastno varnost in zdravje, obenem se povečuje verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola. Narašča tudi število mladostnic in mladih žensk, ki tvegano pijejo. Po opredelitvi stroke je tvegano pitje alkohola tisto, kjer obstaja verjetnost, da bo povzročilo škodo na zdravju in v vseh odnosih do drugih.

Alkohol je dokazano kancerogen. Kot pravi Lars Moller iz Svetovne zdravstvene organizacije, je kar 25 odstotkov vseh vrst raka pri ženskah posledica alkohola, pri moških pa je takih 18 odstotkov.

Po alkoholu vsaj občasno posega večina odraslih. Kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let je te pijače pilo že 85 odstotkov 15-letnikov, ob tem sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita.

Breme zdravljenja

Zaradi škodljivosti alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, umre v Sloveniji vsako leto skoraj pet odstotkov ljudi. Vsako leto se zaradi obolenj, ki so dokazano posledica alkohola, v slovenskih bolnišnicah zdravi približno 4000 ljudi. Tako se Slovenija tudi po obsegu posledic zaradi alkohola uvršča v sam evropski vrh.

Ocenjeni zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so leta 2011 pri nas znašali kar 159 milijonov evrov, medtem ko država s trošarinami na alkohol zbere 100 milijonov evrov. “Če prištejmo še druge stroške (prometne nezgode, nasilje v družini, kraje, vandalizem), je to že 242 milijonov evrov. Dodati bi morali še stroške zmanjšane produktivnosti in tiste zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok alkoholikov,” opozarja direktor NIJZ Ivan Eržen. “Alkohol je družbeno sprejemljiva droga, do nje smo preveč tolerantni, posledice njegove tvegane in škodljive rabe bremenijo ob posamezniku tudi celotno družbo. Tega se ne zavedamo dovolj, o tem premalo govorimo.”

Ukrepi na vseh ravneh in področjih

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc pravi, da nas že evropska kampanja zoper alkohol opozarja, da so pri ustvarjanju alkoholne politike v državi in pri spreminjanju odnosa do alkohola pomembni vsi in vsakdo, tudi z osebnim zgledom. Obljublja sprejem ukrepov, ki bi pripomogli k zmanjšanju škode zaradi alkohola na vseh ravneh.

Povprečen slovenski pivec je moški, star od 40 do 45 let in je iz vzhodne Slovenije.

Po njeni oceni bo treba nemudoma prenoviti preventivne programe v zdravstvu in okrepiti primarno raven. “Nujna bo tudi ocena, kaj lahko naredimo glede dostopnosti do alkohola, cen in oglaševanja alkoholnih pijač. Alkoholna politika je lahko uspešna le, če združuje dokazano učinkovite ukrepe. Pri oblikovanju in izvajanju morajo sodelovati vsi - politika, država, stroka, civilna družba in mediji,” meni ministrica in dodaja, da je nujno tudi mednarodno povezovanje, saj gre za problem sodobne družbe nasploh.

JASNA ARKO

---