Ajda se vrača

Kmetijske površine, posejane z ajdo so se od leta 2011 povečale za osemkrat, je ob zaključku letošnjega projekta Kar sejemo, to žanjemo pojasnil Janko Božič z biotehniške fakultete v Ljubljani. S projektom želi Čebelarska zveza Slovenije spodbuditi setev predvsem medovite ajde.

LJUBLJANA > Projekt, ki je letos na kmetijskih šolah po Sloveniji potekal tretjič, se je s predstavitvami rezultatov zaključil danes v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Ajda poleg dobrobiti za čebele, ki jim nudi pozno pašo, prinaša dodaten prihodek kmetu in na trgu ponuja ajdo, po kateri je zadnja leta vse več povpraševanja.

Letos so v okviru projekta sredi julija posejali dve sorti ajde - darjo in čebelico. Učenci na sodelujočih šolah so nato spremljali pašo čebel na teh sortah v različnih vremenskih razmerah. Izkazalo se je, da je nekoliko več čebel obiskalo sorto čebelica.

Stara slovenska kultura

Osnovni cilj projekta je, da se čebelam zagotovi tudi v poznem poletnem obdobju pašo, saj si tako naberejo potreben cvetni prah in medičino, s katero lahko živijo in se razvijajo. Ajda je že kot stara slovenska kultura bogatila zemljo in preprečevala zaplevljenost zemlje. “Mladi bodo tudi skozi ta projekt prenesli znanje na svoje kmetije, kjer bodo delali. To je jamstvo da bo ta kultura ostala tudi naprej,” je dejal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec.

Da se za ajdo poleg ekoloških odloča tudi vse več konvencionalnih kmetov, je pojasnila Marija Kalan s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. K temu je po njenem mnenju pripomoglo tudi kmetijsko ministrstvo s kmetijsko okoljskimi ukrepi in pa spoznanje kmetov, da ima ajda tudi dober fitosanitarni učinek, saj se tako na povsem nekemičen učinek borimo proti plevelom in nekaterim škodljivcem.

Ajda je uravnoteženo živilo

Kalanova opaža, da čebelarji in kmetje vse bolje vzpostavljajo stike in da je vse več medonosnih rastlin, s čimer na podeželju ohranjajo več čebel in biološko raznovrstnost v okolju. “Na Gorenjskem sejejo ajdo ekološke kmetije in večji konvencionalni pridelovalci krompirja. Eden je rekel, da je to najboljša kultura, s katero lahko poceni zasluži in je ob dobrem vremenu kar nekaj pridela,” je dodala Kalanova.

Ajda kot prehranski proizvod kotira zelo visoko, in sicer predvsem kot vir antioksidantov, kot kulinarična sestavina, pa tudi zaradi njene uravnotežene sestave. Povpraševanje po ajdovih izdelkih neverjetno narašča tako v Sloveniji kot v svetu. “Veliko ajde se uvozi in tu vidim neverjeten potencial, proizvodnjo bi se dalo še bolje organizirati in doseči še večjo samooskrbo,” je izpostavil Boris Kovač s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Ajda je tudi uravnoteženo živilo, saj ne obremenjuje našega organizma. Kovač meni, da je za sodobnega človeka v hitrem tempu življenja ajda idealno živilo. Njene beljakovine so tudi izrazito boljše kot pri pšenici, kjer manjkajo bistvene aminokisline, s katerimi je bogata ajda.

STA

---