Agrarne skupnosti ne bodo več “mrtve”

Agrarne skupnosti bodo jeseni dobile zakon, ki jim bo omogočal učinkovito upravljanje s skupno lastnino, napovedujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Za sprejemanje odločitev ne bo več potrebno soglasje vseh članov. Agrarne skupnosti bodo dobile tudi možnost, da prečistijo svoje članstvo. Zdaj so namreč mnogi člani že pokojni ali pa živijo na neznanih naslovih, kar agrarnim skupnostim onemogoča sprejemanje odločitev.

LJUBLJANA > V Sloveniji deluje 638 agrarnih skupnosti, ki imajo od tri do 513 članov. Pridobiti soglasja vseh je bilo skoraj nemogoče in tudi zato je ta skupna lastnina - agrarne skupnosti imajo skupno 77.486 hektarov oziroma slabe štiri odstotke slovenskih zemljišč - pogosto “mrtva”.

50-odstotno soglasje

Načine, kako omogočiti učinkovito upravljanje s skupnimi zemljišči, pri tem pa ne poseči v ustavno varovano lastninsko pravico, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iskali več let. V zakonu o agrarnih skupnostih, ki ga zdaj potrdila vlada, državni zbor pa naj bi ga sprejel septembra, so predlagali, da bi za določene posle, ki presegajo redno upravljanje, zadostovalo že več kot 50-odstotno soglasje. “V praksi bo to pomenilo, da bo možno z neko večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot so oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja, odprodaja kakšne parcele ...,” pojasnjuje državna sekretarka Tanja Strniša.

Za zaščito tistih, ki se ne bi strinjali s sklepom večine, predlog zakona določa, da se lahko obrnejo na sodišče. Pogoj je, da sklep na sodišču spodbija najmanj petina članov agrarne skupnosti.

Prečiščenje članstva

Agrarne skupnosti imajo zvezane roke tudi zaradi tega, ker marsikje še niso bili izpeljani dedni postopki. Razmere na terenu so zato pogosto absurdne: zakon iz leta 1994 terja soglasje vseh lastnikov, lastniki deležev pa so že mrtvi ali so neznani. “Zakon določa, da morajo sodišča po uradni dolžnosti dokončati dedne postopke,” pojasnjuje Strniša. Podatke o solastnikih teh skupnih parcel bodo sodišču sporočile upravne enote, nato pa bo moralo sodišče najpozneje v treh mesecih po uradni dolžnosti začeti dedne postopke. V tistih agrarnih skupnostih, kjer že imajo urejene vse podatke o članih, se bodo lahko na novo konstituirali na občnem zboru takoj po objavi zakona v uradnem listu. Agrarne skupnosti bi po novem dobile tudi procesno sposobnost; v postopkih bi jih zastopal predsednik agrarne skupnosti.

Dedič bo lahko le eden

Na ministrstvu so se odločili slediti načelu, da mora ostati premoženje agrarnih skupnosti nedeljivo; izjemoma lahko agrarna skupnost proda stavbno parcelo, parcele za javno infrastrukturo ali manjše parcele, ki se ne držijo ostalega zemljiškega kompleksa. Vsak član bo lahko kadar koli prodal svoj članski delež, le upoštevati bo moral prednostni vrstni red. Prvi upravičenci za nakup bodo vsi ostali člani agrarne skupnosti, nato posamezni člani, nato pa še pridruženi člani, na primer kmet, ki živi na območju skupnosti.

Novi zakon o agrarnih skupnostih določa tudi omejitve pri dedovanju deležev. Dedič bo lahko le eden; podobno kot pri zaščitenih kmetijah bi imel prednost tisti dedič, ki bi imel interes in bivališče na območju agrarne skupnosti.

Zgodovina agrarnih skupnosti sega že v čas srednjega veka in tudi pripravljalci novega zakona si želijo, da bi se ta skupna zemljišča ohranila za prihodnje rodove. Vseeno pa so v zakon vgradili možnost, da lahko člani agrarno skupnost ukinejo. Če jo želijo preoblikovati v pravno osebo, za to potrebujejo 100-odstono soglasje, če jo želijo razparcelirati, pa 75-odstotno.

Novi zakon rešuje težave, ki so se pokazale po letu 1994, ko so bile po nekaj desetletjih preoblikovanja v družbeno lastnino agrarne skupnosti ponovno ustanovljene. Cilj zakona je omogočiti optimalno delovanje že obstoječih agrarnih skupnosti, pojasnjuje Andrej Hafner, ki je vodil delovno skupino za pripravo zakona. “Če bi se želela kakršna koli skupina oseb na novo povezati in skupaj upravljati z določenim gozdom ali kmetijskimi zemljišči, se lahko organizira kot pravna oseba in posluje brez teh težav, ki so se nakopičile v 20 letih, ali pa se organizira pogodbeno, kjer določi pravice in obveznosti,” pravi Hafner.

JANA KREBELJ

---