AI: Milijon beguncev nujno potrebuje preselitev

Svet se trenutno sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Številni v upanju na boljše življenje skušajo priti čez Sredozemsko morje v Evropo, a za marsikoga se pot v morju tudi konča.

LJUBLJANA > Pred svetovnim dnevom beguncev, ki ga vsako leto obeležujemo 20. junija, se zato letos vrstijo pozivi k drugačnemu reševanju problema beguncev.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je število ljudi, ki so bili zaradi preganjanja, konfliktov, nasilja ali kršenja človekovih pravic pregnani s svojih domov, konec lanskega leta doseglo 59,9 milijona. Med njimi je 19,5 milijona beguncev, 1,8 milijona prosilcev za azil, 38,2 milijona pa notranje razseljenih oseb. Več kot polovica vseh beguncev je otrok.

Štirje milijoni sirskih beguncev

Če bi begunce in notranje razseljene združili v eni državi, bi bila ta po številu prebivalcev 24. na svetu.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je v nedavno objavljenem poročilu opozorila, da milijon beguncev nujno potrebuje preselitev.

Med državami, ki jih je v zadnjih letih zapustilo največ ljudi, prednjači Sirija, kjer od leta 2011 divja državljanska vojna. Po podatkih AI se v Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Iraku in Egiptu za preživetje bori štiri milijone sirskih beguncev.

Številni Sirci skupaj s številnimi afriškimi begunci v upanju na boljše življenje skušajo priti čez Sredozemsko morje v Evropo, a za marsikoga se pot v morju tudi konča. Med poskusom prečkanja Sredozemlja je lani umrlo 3500 ljudi; letos pa več kot 1860.

Konec lanskega leta je bilo največ beguncev v Turčiji

Za begunce iz južne in jugovzhodne Azije je pogosto usodna plovba čez Andamansko morje. Po podatkih AI je v prvih treh mesecih letošnjega leta umrlo 300 ljudi zaradi stradanja, dehidracije in zlorabe v rokah posadk ladij. Tam prevladujejo begunci iz vrst muslimanske manjšine Rohingya iz Mjanmarja.

Danes objavljeno poročilo UNHCR kaže, da kar 86 odstotkov tistih, ki so zbežali pred nasiljem, gostijo države v razvoju. Konec lanskega leta je bilo največ beguncev v Turčiji, 1,59 milijona. Sledita Pakistan z 1,51 milijona in Libanon z 1,15 milijona beguncev.

Bojazen pred valom beguncev in migrantov narašča tudi v Evropi. Evropa se sooča predvsem z migracijskimi pritiski v Sredozemlju. Največji pritisk migrantov, ki pridejo čez Sredozemlje, doživljata Grčija in Italija, ki pozivata k pravičnejši porazdelitvi bremen med državami članicami.

Madžarska bo postavila 175-kilometrsko ograjo na meji s Srbijo

Članice unije se načelno strinjajo, da je treba pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju poiskati skupne, evropske rešitve ter da je potrebna solidarnost z Italijo in Grčijo. A v praksi niso enotne glede tega, ali naj reševanje problema beguncev v EU temelji na obveznih kvotah ali naj bo prostovoljno. Ne strinjajo se niti o merilih za razporeditev in o številu beguncev, ki naj bi jih sprejele.

Nekatere države že zapirajo vrata beguncem in drugim migrantom. Francija tako že več dni zavrača vstop beguncem iz Italije pri mejnem prehodu Ventimiglia, Madžarska pa je v sredo napovedala, da bo val beguncev zajezila s 175-kilometrsko ograjo na meji s Srbijo.

Evropska komisija je maja predlagala dve shemi za pravičnejšo delitev bremen, ki bi temeljila na solidarnosti med članicami unije. Pri prvi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo; Slovenija naj bi jih sprejela skupaj 495. Članica bo za vsako osebo, ki jo bo sprejela, prejela 6000 evrov.

V Sloveniji v prvih petih mesecih letos za azil zaprosilo 84 ljudi

Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije pod očesom UNHCR. Slovenija naj bi v tem primeru po bruseljskem izračunu sprejela 207 oseb.

Slovenci sprejetju beguncev niso nenaklonjeni, a menijo, da bi se morala Slovenija še pogajati glede njihovega števila. Kot kaže anketa Vox populi, ki je bila nedavno objavljena v Dnevniku, je takega mnenja skoraj polovica vprašanih. Tretjina bi jih predlog zavrnila.

Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je za mednarodno zaščito v Sloveniji v prvih petih mesecih letos zaprosilo 84 ljudi, med njimi največ iz Afganistana (18), Irana (11) in Ukrajine (9).

Prosilci za mednarodno zaščito so do odločitve o njihovi prošnji za priznanje statusa nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani, ki zagotavlja nastanitev do 203 oseb. Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, je trenutno tam 63 prosilcev za mednarodno zaščito. V skladu s slovensko zakonodajo je oseba s priznano mednarodno zaščito upravičena do nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, vendar najdlje za eno leto od dneva pridobitve statusa.

V 90. letih prejšnjega stoletja se je po ocenah Rdečega križa v Slovenijo zateklo približno 70.000 oseb

Za nastanitev teh oseb delujeta dve integracijski hiši; ljubljanska lahko sprejme do 15 oseb, tista v Mariboru pa do 40. Trenutno so v Integracijski hiši v Ljubljani štiri osebe, v Mariboru pa 11. Ministrstvo je pred časom napovedalo mobilizacijo dodatnih zmogljivosti, če bo to potrebno.

Slovenija je v preteklosti že gostila veliko število beguncev. V času vojn na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v 90. letih prejšnjega stoletja naj bi se po ocenah Rdečega križa v Slovenijo zateklo približno 70.000 oseb, glede na uradne podatke pa 35.671.

Številni med njimi so se nastanili pri sorodnikih in znancih v Sloveniji ali si poiskali zasebno nastanitev, za preostalih 16.000 ljudi pa so poskrbeli v 58 nastanitvenih centrih po vsej državi, katerih delo je usklajeval vladni urad za priseljevanje in begunce. Po ureditvi razmer na Hrvaškem in v BiH se je večina beguncev prostovoljno vrnila v domovino.

STA

---