A gre ôči pretôč't vin?

Slovenija je naposled dobila svoji telenoveli, kar dve, in obe snemajo na Primorskem: Planet TV v Brdih že drugo sezono Ene žlahtne štorije, medtem ko je Pop TV v Istri letos pričela z Usodnim vinom. In kri po žilah pognala zlasti Istranom.

ISTRA, GORIŠKA >Še posebej gledalce na Primorskem jezi, da vsi liki v Usodnem vinu govorijo ljubljanski pogovorni jezik. Pa se zgodba dogaja na Primorskem, kar je jasno tako iz vsebine kakor iz posnetkov pokrajine.

“Z uporabo narečij je pri igranih projektih potrebno biti zelo previden,” nam je pojasnila Ula Podojstršek iz medijske hiše Pro Plus. “Hitro lahko zaide v napačno rabo, zveni izumetničeno, če igralci ne izhajajo iz te regije. Z željo, da bi bil jezik bližje najširšemu krogu naših gledalcev in obenem naraven za igralce v njihovih vlogah, smo se po tehtnem razmisleku odločili, da uporabimo pogovorno slovenščino.”

Nepoznavanje Istre in vsiljevanje ljubljanščine

Vendar “pogovorna slovenščina” vsaj Slovencem, ki ne živijo v našem glavnem mestu, zveni zelo ljubljansko. “Režiser Nejc Levstik je pojasnjeval, da so bili vsi elementi Usodnega vina natančno premišljeni, vendar raba jezika v telenoveli kaže na nepoznavanje in zanemarjanje istrske jezikovne stvarnosti ter obenem na vsiljevanje ljubljanščine kot splošno pogovarjalne slovenske norme,” ugotavlja dialektologinja dr. Suzana Todorović, ki bo v kratkem objavila svojo četrto monografijo Narečje v Kopru, Izoli in Piranu.

Domačini v slovenski Istri, pojasnjuje, govorijo dve istrski narečji: slovensko in italijansko: “Prvo je materni jezik Istranov, ki živijo v gričevnatih predelih slovenske Istre, drugo je avtohtono prisotno v Kopru in Ankaranu, Izoli in Piranu in v njihovih neposrednih zaledjih. Verjamem, da bi se filmski in gledališki igralci iz osrednje Slovenije težko priučili pristne istrske narečne govorice. Razumem tudi, da mora biti pogovarjalni jezik telenovele razumljiv slehernemu Slovencu. Nesprejemljivo in celo groteskno pa je, da so se ustvarjalci serije odločili, da bodo njihovi junaki, pristni istrski vinarji, govorili v osrednjeslovenskem pogovornem jeziku z izrazitimi primesmi ljubljanskega - mestnega - govora.”

Še več, opaža strokovnjakinja - v nadaljevanki Karin, Martinovo dekle iz Ljubljane, govori celo popolnoma enako kot istrski lokalni vinarji: “Iz ust 'pristnih' Istranov z neavtentičnima priimkoma Dolinar in Rozman tako slišimo: tok se trudm, kavico sem ti skuhu, lepo se pomir, špilaj, no!, rad bi jo pelu vn, dost je, zgin, boste probal ...”

V produkcijah, ki vrednotijo naravne danosti in kulturno dediščino izbranega prostora, dodaja Suzana Todorović, bi bila smiselna raba lokalnega narečja ali knjižne, tudi pogovorne slovenščine. “Umetelno vsiljevanje ljubljanščine v pristno istrsko kulturo razvrednoti še tako dobro premišljeno in bogato scenografijo,” poudarja.

“Če bi mrcvarili primorščino, bi zvenelo res grozno”

“Seveda smo se spraševali, kako bo z jezikom, a očitno je bila edina rešitev ta govorica. Rekli so nam, da gre za pogovorno slovenščino,” pravi igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Teja Glažar, ki v Usodnem vinu igra “babi”. Igralka se je v dolgih desetletjih življenja in ustvarjanja na Primorskem odlično naučila tudi lokalnega narečja. “Zlahka bi igrala v narečju in morda še raje, vendar bi zvenelo nenavadno, če bi samo jaz govorila primorsko.”

Ker skoraj vsi igralci v Usodnem vinu prihajajo iz ljubljanskih gledališč, je primorska govorica toliko teže osvojljiv cilj, opozarja: “Verjemite mi, če bi v tako kratkem času skušali to doseči, bi vsak po svoje mrcvaril primorščino in zvenelo bi res grozno. Za dialekt so potrebne temeljite lektorske vaje, potreben je čas, ki pa ga tu nimamo.”

V sorodni Eni žlahtni štoriji je primorskih in poprimorčenih igralcev precej več. Med druge sodi tudi igralec Primož Forte, ki je v Slovensko stalno gledališče Trst prišel iz Ljubljane, v Štoriji pa je priljubljeni Gušto. “V desetih letih sem se v Trstu že kar lepo naučil kraškega narečja,” pravi in pojasni, da so igralci pred začetkom snemanja kak mesec obiskovali lektorske vaje. “V seriji se prepletata zlasti goriško in kraško narečje. Za večino Slovenije je to v redu, primorščina, pač. Primorci pa seveda zaznajo razlike. Vem, da Brici najprej niso bili zadovoljni, ker ni slišati tudi njihove govorice, ampak zdaj so zadovoljni tudi oni.”

Za uspešno obvladovanje narečja je res potreben čas, potrjuje igralka Saša Pavček, ki je zaslovela z zelo uspešno in dolgoživo monokomedijo Bužec on, bušca jaz. “Najprej sem jezik precej vadila s pomočjo Alferije Bržan, zatem pa smo se odločili, da v predstavi ne bom govorila narečja Svetega Antona, ampak neko splošnejšo južnoprimorsko govorico. Jezik v igri je zmeraj drugačen od realnega, a dobro je, da se čuti, od kod prihaja lik, kam kdo sodi,” pravi igralka in dodaja, da se novima telenovelama še ni uspela temeljiteje posvetiti, zato o njiju ne more soditi. “Lahko pa povem, da jezika ne smemo zapostavljati. Je zelo pomemben del posameznega lika. In narečja ne smemo imeti za nekaj manjvrednega. Ne pozabimo, v njem so tudi pri nas nastale vrhunske umetnine.”

ANDRAŽ GOMBAČ

In še cukrček ...

Tudi zvezde svetovnega kova se pri svojem delu nenehno srečujejo s tujimi naglasi, ki jih morajo pri gradnji vlog, ki jih igrajo, čim bolje osvojiti. V tem pogledu je Meryl Streep lahko vzor vsem svojim kolegom in kolegicam. Njenim številnim glasovom lahko prisluhnete v spodnjem posnetku.

---