6,6 milijona evrov za ograje, pol milijona pa za odškodnine

Medtem ko je vlada razkrila, koliko je država do zdaj plačala za postavitev žičnate in panelne ograje na južni meji, uredbe o metodologiji za določitev višine odškodnine lastnikom obmejnih zemljišč še ni sprejela. Predlog, po katerem naj bi za odškodnine v dveh letih namenili 520.000 evrov, je sicer pripravljen, lahko pa se še spremeni.

Večino tehničnih ovir na meji predstavlja rezalna žica. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Večino tehničnih ovir na meji predstavlja rezalna žica. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Predlagana metodologija izračuna za izplačilo odškodnin, ki imajo podlago v zakonu o nadzoru državne meje, temelji na obsegu posega na zemljišču, boniteti zemljišča in vrsti dejanske rabe. Po ocenah naj bi za izplačilo nadomestil v letošnjem letu (za lansko leto in zadnja dva meseca v letu 2015) namenili 280.000 evrov, prihodnje leto (za letošnje nadomestilo) pa 240.000 evrov, skupno torej 520.000 evrov. Denar naj bi zagotovilo finančno ministrstvo s prerazporeditvijo iz rezerve za stroške migracij.

Dolžina ograje krat pet metrov

Za kmetijska in gozdna naj bi tako predvidoma upoštevali bonitetno oceno zemljišča in faktor 0,006 evra. Za vodna in neplodna zemljišča je predviden faktor 0,025 evra, za pozidana zemljišča pa 0,3 evra. Med slednja sodijo zemljišča, pozidana s kmetijskimi zgradbami, dvorišča in drugi kmetijski objekti, pa tudi površine, na katerih so zgradbe, ceste, ki vodijo do naselij ali hiš, pa tudi druga infrastruktura (od parkov do rekreacijskih površin.

197

kilometrov je na južni meji žičnatih in panelnih ograj.

Seveda pa lastnik ne bo dobil nadomestila za celotno zemljišče, temveč glede na površino, na kateri je otežena redna raba zemljišča: to v praksi pomeni dolžino varovalne ograje krat širino petih metrov, ki je namenjena vzdrževalnim delom in nalogam varovanja meje. Lastnik bo sicer v utemeljenih primerih lahko dokazoval, da je otežena raba zemljišča na večji površini.

Ograje se raztezajo na 197 kilometrih

Žičnate in panelne ograje so sicer postavljene na dobrih 197 kilometrih južne meje. Na zahtevo prebivalcev so nekaj več kot 41 kilometrov rezalne žice odstranili in jo nadomestili z nekaj manj kot 37 kilometri panelne ograje. V panelne ograje in na območjih mejnih prehodov so postavili 301 vrata različnih širin. Skupni stroški nabave in postavitve rezalne žice in panelne ograje so do začetka letošnjega marca znašali nekaj več kot 6,6 milijona evrov. Učinek postavitve začasnih tehničnih ovir se je na začetku pokazal tako, da so se nezakonite migracije pomaknile tja, kjer ovire niso bile postavljene. Med bolj obremenjenimi z ilegalnimi migracijami je bila lani koprska policijska uprava, kjer so obravnavali približno polovico od skupno 1148 ilegalnih prehodov.

Podoben trend se nadaljuje tudi letos, saj so na območju PU Koper do 27. marca obravnavali 126 ilegalnih migrantov. Zaradi postavljenih tehničnih ovir so se spremenili tudi načini ilegalnih prehodov, več je bilo izmikanja mejni kontroli na mejnih prehodih in skrivanja ilegalnih migrantov v tovornih vozilih, na vlakih ... Precej primerov pa so, še preden so uspeli migranti priti na slovensko ozemlje, obravnavali že hrvaški varnostni organi.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano