136 milijonov za stare dolgove bolnišnic

Če bo država, kot predvideva včeraj sprejeti interventni zakon za sanacijo bolnišnic, do konca letošnjega leta pokrila 80 odstotkov nakopičenih izgub iz prejšnjih let, bi morali osrednji primorski bolnišnici, šempetrska in izolska, skupaj dobiti nekaj manj kot 20 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Poslanci so včeraj s 47 glasovi za in dvanajstimi proti potrdili interventni zakon, ki za sanacijo bolnišnic predvideva 136 milijonov evrov. Predlog zakona opredeljuje tudi način sanacije bolnišnic in organe, ki bodo izvajali sanacijo in nadzor nad tem.

Izplačilo do konca decembra

Zakon predvideva, da bo država še iz letošnjega proračuna krila 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To nanese približno 136 milijonov evrov, kar bo bolnišnicam izplačano do 29. decembra.

9,2

milijona evrov nakopičene izgube iz minulih let je imela konec lanskega leta šempetrska bolnišnica,

15,7

milijona evrov pa izolska bolnišnica.

Oddajo vloge za pridobitev denarja so pred dnevi napovedali tudi v obeh primorskih bolnišnicah, šempetrski in izolski. Medtem ko so imeli konec lanskega leta v šempetrski bolnišnici 9,2 milijona evrov akumulirane izgube iz preteklih let, so je imeli v izolski 15,7 milijona evrov in so na drugem mestu za ljubljanskim kliničnim centrom. Po napovedanem izračunu bi tako za sanacijo izgub šempetrski bolnišnici pripadlo 7,36 milijona evrov, izolski pa nekaj več kot 12,5 milijona.

Zakon predvideva sedemčlanski sanacijski odbor, ki bo deloval kot posvetovalni organ ministrstva za zdravje. Po zakonu bodo bolnišnice, če bodo želele prejeti enkratna sredstva, morale pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti.

Ko bo vlada sprejela sklep o začetku sanacije, bodo vodstva bolnišnic postala sanacijske uprave in se jim bo naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov. Sanacijski odbor pa bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. V zakonu je tudi predvideno, v katerih primerih bo sanacijski odbor lahko ministru za zdravje predlagal razrešitev sanacijske uprave.

Z zakonom bodo bolnišnicam odpisane tudi terjatve do ministrstva, ki so nastale zaradi porabe amortizacijskih sredstev za tekoče poslovanje. Teh terjatev je za dobrih sedem milijonov evrov.

Nekatere bolnišnice v likvidnostnih težavah

Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Konec maja letos so namreč imele za 151,8 milijona evrov neplačanih zapadlih obveznosti.

Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.

Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije imajo bolnišnice skupaj več kot 47,5 milijona evrov zapadlih terjatev s plačilnim rokom od 60 do 120 dni in za 37,1 milijona evrov terjatev s plačilnim rokom, starejšim od štirih mesecev.

Zato zakon za bolnišnice v postopku sanacije predvideva nove plačilne roke, ki ne bodo smeli biti daljši od 60 dni.

Od 21 javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, le šest bolnišnic konec lanskega leta ni imelo nakopičenih izgub iz preteklih let. Večina jih je že napovedala, da bodo zaprosili za sanacijska sredstva. Zaradi interventnega zakona bo potreben sprejem rebalansa državnega proračuna.

Iz Komisije za preprečevanje korupcije pa so sporočili, da komisija ni bila vključena v obravnavo zakona, čeprav je po njihovem mnenju “zaznati izražena korupcijska tveganja”.

Po mnenju komisije za preprečevanje korupcije se “z nepremišljenimi zakonodajnimi rešitvami, ki ustvarjajo možnosti za nove pojavnosti korupcije in z njo povezanimi tveganji, od načela ničelne tolerance do korupcije, ki ga promovira ministrica za zdravje, zgolj odmikamo,” so zapisali v sporočilu.

STA, SK

---