“Partnerja za 27 kilometrov proge ne boste našli”

Skrbi špediterjev in pomorskih agentov tudi po napovedi vladne koalicije, da bo vlada kandidirala za evropski denar, nato pa iskala zasebnega partnerja za gradnjo drugega tira, niso nič manjše. Zasebnega partnerja, ki bi gradil 27 kilometrov železnice, vlada ne bo našla, napovedujejo. To pa vlade ne razveže dolžnosti, da zgradi drugi tir.

LJUBLJANA > “Država trenutno kupuje mir. Država na ta način pridobiva čas, da ji ni treba narediti koraka,” je svoje videnje napovedi, da bo vlada za gradnjo drugega tira iskala zasebnega partnerja, pojasnil Čedomir Bojanić iz sekcije pristaniških špediterjev pri Gospodarski zbornici Slovenije. “Zasebnega partnerja tam ne boste našli,” je prepričan.

Da gradnja 27 kilometrov tirov ni projekt, pri katerem bi lahko realno pričakovali zasebnega vlagatelja, se strinja tudi Rok Svetek, prvi mož družbe Adria Kombi. Dnevno to logistično podjetje po železnicah prepelje 35 vlakovnih kompozicij s kontejnerji, iz pristanišča vsak dan odpelje 12 njihovih vlakov, v konicah pa od 14 do 16. “Takih objektov običajno ne gradi zasebni kapital. Zasebni kapital ima logiko povračila v določenem roku; če bo država dala koncesijo za 30 let, hoče zasebni partner v tem času imeti take donose, da si bo poplačal investicijo in še zaslužil,” pravi Svetek. Infrastrukturni objekti, kot je železnica, se gradijo za sto in več let.

Glede iskanja finančnih virov za gradnjo drugega tira bi morda lahko sledili predlogu vodstva Luke Koper, da bi šel v ta namen del koncesnine, ki jo ta družba plačuje državi, poleg tega pa bi v gradnjo lahko usmerili tudi pristaniške pristojbine, razmišlja Emil Bandelj iz Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Kakor koli, drugi tir je treba nujno zgraditi, sicer si bodo kontejnerske družbe poiskale drugo pristanišče, prek katerega bodo poslovale.

Razmišljanje o finančni konstrukciji gradnje drugega tira ni naloga logistov in špediterjev, poudarjajo gospodarstveniki. Vsi, ki opravljajo posel prek koprskega pristanišča, plačujejo davke in dajatve državi in od nje pričakujejo, da jim bo zagotovila kakovostno infrastrukturo, ki se bo - tako kot južna železnica - obrestovala še 150 let po izgradnji. “Velikokrat je slišati, da si Slovenske železnice in Luka Koper želita drugi tir. Ni res. Drugega tira si želimo logisti in špediterji. Luka Koper in železnice sta samo vrh ledene gore. Pod njima je mreža podjetij, ki skrbijo za ta tovor,” pravi Bojanić. V mrežo tistih, ki so neposredno odvisni od železniške infrastrukture, ki Luko Koper povezuje z zaledjem, je vpetih 2500 gospodarskih družb (brez samostojnih podjetnikov), ki zaposlujejo prek 20.000 ljudi in ustvarijo več kot tri milijarde evrov prihodkov na leto.

JANA KREBELJ

---