“Vrata države so prepogosto zaprta”

Poročilo varuha človekovih pravic za leto 2013 je 50 strani obsežnejše kot predlani, državnim institucijam pa so v uradu navedli kar 150 priporočil za izboljšanje dela, kar je 50 več kot leto pred tem. Nekatera opozorila se iz leta v leto ponavljajo. Najbolj pereče so kršitve pravic, povezanih s trgom dela. “Ugotavljamo, da je človek prepogosto sam pred zaprtimi vrati države,” je po predaji poročila predsedniku državnega zbora dejala varuhinja Vlasta Nussdorfer.

Vlasta Nussdorfer je poročilo varuha človekovih pravic včeraj izročila predsedniku DZ Janku Vebru. Čas pred volitvami je primeren, da bi  ugotovitve urada, ki ga vodi, prebrali tudi kandidati za poslance, meni varuhinja. Foto: STA
Vlasta Nussdorfer je poročilo varuha človekovih pravic včeraj izročila predsedniku DZ Janku Vebru. Čas pred volitvami je primeren, da bi ugotovitve urada, ki ga vodi, prebrali tudi kandidati za poslance, meni varuhinja. Foto: STA

LJUBLJANA > Če bi morala izluščiti najbolj perečo težavo, ki tare pritožnike, bi varuhinja Vlasta Nussdorfer izbrala kršitve pravic delavcev. “S tem pa je povezana celotna eksistenca. Ko človek nima dela in ne dobi plačila, težko preživlja sebe in družino, ne plačuje položnic, izgubi streho nad glavo, zdravje je lahko ogroženo ... Zdi se mi, da je na področju socialne varnosti mnogo ljudi, ki hodijo po robu, zaidejo v bolezen, v težave, včasih se ne znajdejo, ne vstopijo v pravne postopke ali so celo prepozni,” našteva Nussdorferjeva veriženje težav - vse in še mnoge druge so popisane v skoraj 400 strani dolgem poročilu -, ki izhajajo iz osnovne, to je pravice do dela.

Glede obravnave zadeve Patria na vrhovnem sodišču se na urad varuha ni obrnil nihče, na podlagi medijskih zapisov pa so v uradu zavzeli stališče, kot ga zavzamejo v vseh postopkih, in sicer da morajo ti potekati brez nepotrebnega odlašanja. Iz medijev so razbrali, da je zadeva prednostna, zato pričakujejo, da bo rešena v primernem času, je pojasnila Nussdorferjeva.

Hitre spremembe zakonov

Ljudje, ki so jim kršene delavske pravice, bi zato potrebovali posebno pozornost države. Ta bi morala zagotoviti tudi odkrivanje in pregon kaznivih dejanj s področja kršenja delavskih pravic oziroma zagotoviti učinkovito delo inšpekcijskih služb.

Ko gre za odločanje o socialnih pravicah, mora država odločati v razumnih rokih, naštevajo v uradu. Dolgotrajnost tako sodnih kot upravnih postopkov je sicer posebno poglavje v poročilu varuha, ta problematika pa se kot pereča ponavlja iz leta v leto.

V uradu, ki ga dobro leto vodi Nussdorferjeva, so posebej opozorili na hitro in nedomišljeno sprejemanje zakonodaje, zaradi česar ljudem nastajajo nove krivice.

Vedno bolj se kopičijo problemi na področju zdravstvenega varstva. Soočamo oziroma soočali smo se s težavami, kot so predolge čakalne dobe, nevzdržne razmere na ljubljanski urgenci, previsoke temperature poleti na nekaterih bolnišničnih oddelkih, pomanjkanje pedopsihiatrov, težave na otroški srčni kirurgiji. “Dolga stanja brez ministra, ki bi bil odgovoren, vnašajo nemir na posamezna področja,” je ob rob zdravstvenega kaosa v državi dodala varuhinja človekovih pravic.

Urad varuha človekovih pravic je lani prejel 10.875 klicev državljanov, predlani 8701 klic.

Opravičilo izbrisanim

Med drugim je opozorila tudi na krivice, ki jih je ljudem povzročila država. ko govorimo o izbrisanih, bi si želela, da bi se Slovenija prizadetim ljudem tudi opravičila. V uradu opozarjajo tudi na spoštovanje človekovega dostojanstva žrtev povojnih zunajsodnih pobojev in njihovih svojcev. Nussodrferjeva je izpostavila obveznost države, da odkrije lokacije množičnih grobišč v Sloveniji ter končno zagotovi simbolni pokop posmrtnih ostankov žrtev in postavi primeren spomenik. JANA KREBELJ


Najbolj brano