“Terminal v Divači namesto drugega tira je neumnost”

Zamisel, da bi namesto drugega tira iz Kopra do Divače zgradili kopenski terminal v Divači in tja s tovornjaki vozili tovor iz pristanišča, da bi ga tam nalagali na vlake, je neumnost, opozarjajo v združenju za promet pri GZS. Takšna zamisel je del za zdaj še neuradne študije, ki jo je po naročilu našega ministrstva za infrastrukturo pripravil OECD. Člani združenja za promet so ocenili, da takšni izsledki samo olajšujejo življenje tistemu delu politike, ki vseskozi zavira ta projekt.

LJUBLJANA > “Minister Peter Gašperšič je že pred začetkom mandata trdil, da drugega tira ne potrebujemo še najmanj 30 ali 40 let. S to študijo želi pokazati, da je imel prav. To je tragikomedija, za takšno študijo plačati 160.000 evrov. Podatki za študijo so prišli iz Slovenije, zato tudi prihaja do takšnih zaključkov,” pravi Rok Svetek, predsednik združenja za promet pri GZS in direktor družbe Adria Kombi.

Po doslej znanih podatkih je študija, ki jo je za ministrstvo pripravil transportni forum (ITF) pri organizaciji za ekonomsko sodelovanje iz razvoj (OECD) pokazala, da je drugi tir ekonomsko neučinkovita naložba in da v Luki Koper ne bo prišlo dovolj blaga, da bi bil tir rentabilen. Bojazni, da Luka ne bo imela pretovora, že vseskozi prihajajo tudi z ministrstva za infrastrukturo. Ekonomist Jože P. Damijan jih je ovrgel s podatki iz svoje projekcije iz leta 2012. Takrat je računal, da se bo pretovor Luke Koper do leta 2030 po pesimističnem scenariju povečal iz sedanjih 18 milijonov ton na leto na 28 milijonov ton, po optimističnem pa na 39 milijonov ton, kar je dvakrat več kot danes. “Po treh letih ugotavljam, da sem bil preveč pesimističen. Pretovor je na ravni najbolj optimističnih scenarijev, predvsem se povečuje pretovor kontejnerjev z Daljnega vzhoda. Verjamem, da Luka lahko zagotovi dva milijona TEU kontejnerjev letno,” pravi. A številke tako kažejo, da bo sedanji industrijski tir zapolnjen do leta 2019.

Avstrijcem se pa splača

Medtem ko pri nas cincamo in trdimo, da je drugi tir predrag, pa Avstrija pospešeno gradi proge na svojem delu koridorja Baltik-Jadran, predvsem predor Semering in koralmsko progo, za kar skupaj namenja več kot deset milijard evrov. “Avstrija ocenjuje, da se ji to splača. Pa je sedanji promet na tem koridorju le šest milijonov ton blaga na leto, z novo progo pa naj bi ga bilo za deset milijonov ton. Iz Luke Koper, denimo, pa bi po obeh tirih potovalo dvajset milijonov ton tovora na leto, kar je dvakrat več, kot si obetajo v Avstriji. V Sloveniji očitno ne razumemo, da govorimo, da se drugi tir ne splača,” primerja Damijan. Ekonomist sicer zagovarja, da primernost sedanje ocenjene vrednosti 1,3 milijarde evrov za drugi tir preveri še mednarodna revizija.

Ponavljanje nekaterih, da v Luki Koper ne bo dovolj prometa za drugi tir, preseneča tudi Čedomirja Bojanića, predsednika sekcije pristaniških špediterjev in direktorja podjetja Fining. “Taisti ITF pri OECD, ki je pripravil študijo, je v začetku leta ugotavljal, da se bosta mednarodna trgovina in promet do leta 2050 potrojila,” je spomnil in dodal: “Morda je razlog za tako negativno študijo tudi na naši strani in si minister ali kdo drug res ne želi drugega tira.”

Na 34 kilometrih štirikrat prekladati kontejner

Prekladanje tovora na tovornjake in vožnja do Divače, tam vnovično razkladanje in vnovično nakladanje na vlake, se bo izšlo, opozarja Arlene Lovrečič Mikac iz zveze pomorsko prometnih agencij in direktorica podjetja BLG CarShipping iz Kopra, ki se ukvarja predvsem s prevozi avtomobilov: “Naše stranke tega gotovo ne bodo dovolile. Avtomobili so preveč delikaten tovor, obenem pa je treba avtomobile kar najhitreje prepeljati do kupcev.”

Na 34 kilometrih od Kopra do Divače bi morali vsaj štirikrat prekladati vsak kontejner. “To bi vzelo vsaj en dan časa več. Zdaj pa smo z vlakom v 18 urah iz Kopra v Budimpešti,” opozarja Rok Svetek: “Prevoz kontejnerja s Kitajske po morju do Kopra stane 150 evrov na TEU, prevoz s tovornjakom od Kopra do Divače pa vsaj 160 evrov.”

V združenju za promet priznavajo, da komentirajo le neuradno študijo. Vlado pa pozivajo, naj predstavi, kako bo uresničila drugi tir, če ga še šteje za prioritetni projekt.

KATJA GLEŠČIČ

---