“Prej sem imela malo, zdaj bi imela še manj”

Devet mesecev po uvedbi vrednotnic za opravljanje osebnega dopolnilnega dela so ocene o tem, ali je novi sistem boljši ali slabši, deljene. S terena prihajajo ugotovitve, da vrednotnice večajo administrativna bremena, na pristojnem ministrstvu pa govorijo o “pozitivnem odzivu trga”.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Začnimo s številkami: lani, tik pred uvedbo vrednotnic, je bilo v register vpisanih približno 9000 oseb, ki so opravljale osebno dopolnilno delo (ODD), na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so obetali, da bo teh oseb zaradi uvedbe vrednotnic konec letošnjega leta 18.000. A zadnje dni avgusta je bilo v registru, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), vpisanih 4249 izvajalcev ODD.

Zdaj v registru tisti, ki res delajo

Na ministrstvu to številko vseeno opisujejo s presežniki. V starem registru so bili navedeni tudi izvajalci, ki niso bili aktivni. Takšnih, ki so dejansko opravljali osebno dopolnilno delo, naj bi bilo le okrog 3000. Tisti, ki so se vpisali v novi register, zdaj zares delajo, poleg vseh ostalih davščin pa kupujejo tudi vrednotnice oziroma vrednotnice zanje kupujejo naročniki njihovih storitev. Od začetka leta do zadnjih avgustovskih dni so upravne enote prodale 7368 vrednotnic po devet evrov.

Register se je prečistil konec junija, ko se je izteklo prehodno obdobje, v katerem so vsi, ki so ODD prijavili pred koncem lanskega leta, lahko delali po starih pravilih, torej brez vrednotnic. S primorskih upravnih enot poročajo, da je število tistih, ki so se odločili priglasiti ODD tudi po preteku prehodnega obdobja, nizko. V Ilirski Bistrici, na primer, kjer je po prejšnjem pravilniku takšno delo prijavilo 123 oseb, imajo po novem pravilniku registriranih le 24 oseb. V Postojni se je ta številka zmanjšala s 148 na 41, v Piranu s 180 na 52.

Osebno dopolnilno delo stane preveč

Med tistimi, ki jih ni več v registru, je tudi primorska ustvarjalka s področja umetnostne obrti, ki pa ne želi biti imenovana. Že prejšnja ureditev osebnega dopolnilnega dela je bila zanjo račun, ki se ni izšel. “Pri ustvarjalcih, ki ustvarjajo z različnimi materiali, ki jih je potrebno kupiti - kot so fimo mase in druge mase za oblikovanje, voski, svile in tako dalje - je priznavanje le deset odstotkov normiranih stroškov izredno krivično. Meni osebno je teh deset odstotkov pokrilo morda četrtino celotnih stroškov, ki sem jih imela. Od ostalih prihodkov pa sem morala državi plačati 25 odstotkov akontacije dohodnine,” opisuje svojih pet let izkušenj z osebnih dopolnilnim delom.

Ker je tudi zaposlena, si je z osebnim dopolnilnim delom povzročila še to, da se je zaradi teh prihodkov uvrstila v višji dohodninski razred. Na koncu je bila blizu tega, da bo za dohodnino plačala več, kot je zaslužila s svojimi umetelnimi okrasitvami sveč. “Z letošnjim letom, ko se je sistem spremenil in vsemu dodal še nakup vrednotnice, ki stane devet evrov na mesec, sem ugotovila, da bo prihodka samo še manj,” odločitev, da se ne vpiše več v register izvajalcev, utemeljuje sogovornica. Zdaj poskuša s popoldanskim espejem, kjer so prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje sicer višji, vendar je obdavčitev bolj ugodna, hkrati pa se prihodek ne šteje v njen redni osebni dohodek. Ali se ji je račun bolje izšel, bo preverila konec leta.

Izvajalci praviloma manj zadovoljni

Tudi na upravnih enotah pritrjujejo, da njihove stranke večkrat potožijo nad novim sistemom. Motijo jih številne birokratske obveznosti, ki jih s seboj prinaša opravljanje osebnega dopolnilnega dela. “Registracija ODD pomeni birokratsko oviro, saj morajo posamezniki najprej priglasiti ODD Ajpesu, nato pa kupiti vrednotnice na upravni enoti in na finančno upravo mesečno prijaviti poročilo za akontacijo dohodnine in polletno prijaviti poročilo o dohodkih,” pojasnjuje načelnica novogoriške upravne enote Bojana Kompare. Izvajalce ODD motijo novi stroški. “Nakup vrednotnic predstavlja dodatno finančno obremenitev, saj posamezniki že iz naslova izdanih računov izpolnjujejo davčne obveznosti,” pravi načelnik upravne enote Piran Ivan Seljak.

“Največja pomanjkljivost, ki jo izražajo stranke, je, da vrednotnice ne morejo plačati prek spleta, kot je bilo sprva predvideno,” odzive strank na postojnskem strne tamkajšnji načelnik Marko Baša. Ker te možnosti še ni, morajo stranke vsak mesec osebno priti na upravno enoto po vrednotnico.

Ponavljajo se tudi kritike, da je nabor del, za katera je mogoče priglasiti ODD, preozek. “Pripombe so v smeri, da bi morali seznam del razširiti, kar je tudi naše mnenje,” pravi Darija Polanc Seljak z ajdovske upravne enote. S seznama del je izpadlo občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalni način. Ta dela so se v preteklosti opravljala predvsem za pravne osebe, po novem pa je mogoče dela opravljati le za fizične osebe, pojasnjujejo na ministrstvu.

Zaradi enakega razloga na seznamu ni več upravljanja večstanovanjskih stavb. Osebno dopolnilno delo je izjema od dela na črno, zato je tudi seznam del, ki se jih sme opravljati, omejen, še sporočajo z ministrstva. So pa na ta seznam dodali prevajanje, lektoriranje in inštruiranje, česar do novega leta ni bilo. Osebno dopolnilno delo za občasno prevajanje in lektoriranje je do zdaj priglasilo 216 oseb, za inštruiranje pa 340 oseb.

JANA KREBELJ

---