Pod vprašajem tretjina slovenskega izvoza hrane v Rusijo

Ruska prepoved ali omejitev uvoza prehrambenih in kmetijskih proizvodov v Sloveniji utegne prizadeti približno tretjino slovenskega izvoza kmetijskih proizvodov v Rusijo, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

LJUBLJANA > Za Slovenijo najpomembnejše postavke - proizvodov za otroško hrano - namreč ni na seznamu prepovedi.

Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 11 milijonov evrov proizvodov za otroško hrano. To je po pojasnilih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo najpomembnejša postavka znotraj izvoza prehrambenih in kmetijskih proizvodov v Rusijo.

Utegne pa biti slovenski izvoz prizadet v okviru druge najpomembnejše postavke - razna živila. Izvoz teh na ruski trg je lani dosegel približno devet milijonov evrov.

“Vendar ruski seznam proizvodov, ko so predmet prepovedi, zajema zadevne postavke na 10-mestnem nivoju, zato zaenkrat na osnovi razpoložljivih statističnih podatkov ne moremo z gotovostjo reči, ali slovenski uvoz pade pod prepovedane postavke ali ne,” so poudarili.

Ostali kmetijski proizvodi, ki jih Slovenija izvaža v Rusijo, meso perutnine, mleko, jogurti in sir ter jabolka in hruške, so lani zalegli za približno 700.000 evrov.

Gospodarsko ministrstvo, ki sicer v tem trenutku ne razpolaga z natančnejšimi podatki o številu slovenskih podjetij, ki izvažajo tovrstne kmetijske proizvode v Rusijo, ob tem opozarja, da utegnejo ruski protiukrepi povečati ponudbo teh proizvodov na trgu EU. To bo po oceni ministrstva “nedvomno vplivalo na prodajo slovenskih podjetij na trge držav članic EU”.

EU je namreč v Rusijo izvozila 30 odstotkov vsega izvoza sadja in 20 odstotkov vsega izvoza zelenjave. “Povečana ponudba na trgu EU utegne vplivati tudi na padec cen zadevnih kmetijsko-živilskih proizvodov,” so še navedli.

Ker je delež slovenskih proizvodov, za katere je Rusija uvedla omejevalne ukrepe, majhen, tudi po oceni zunanjega ministrstva to ne bo v veliki meri vplivalo na slovensko gospodarstvo.

“Pričakujemo, da zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je ruska stran uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu v Rusijo, ne bo občutnejšega, zlasti pa ne takojšnjega vpliva na slovensko gospodarstvo,” so dejali.

Ravno tako kot na gospodarskem pa tudi na zunanjem ministrstvu pričakujejo določene posredne negativne gospodarske učinke, povezane s povečanjem ponudbe kmetijskih izdelkov na trgu EU.

Poleg tega so na zunanjem ministrstvu navedli še oteženo možnost povrnitve tržnega deleža po ukinitvi omejevalnih ukrepov s strani Rusije, vpliv zmanjšanja ruske gospodarske rasti na povpraševanje po drugih evropskih izdelkih in podobno, kar pa je v tem trenutku težko oceniti.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so v četrtek pojasnili, da kmetijska in živilska podjetja, ki so včlanjena v zbornico, zaenkrat ne poročajo, da bi že imela težave pri poslovanju z Rusijo. Jih pa prepoved uvoza kmetijskih in živilskih izdelkov iz Slovenije v Rusijo precej skrbi. Opozarjajo, da jim bo embargo povzročil poslovno škodo, bojijo pa se tudi viškov izdelkov na evropskem trgu.

STA

---