“Ni izigravanje, če dobro poznaš postopke”

Milan Brglez, politolog in doktor znanosti s področja mednarodnih odnosov, bo, kot kaže, ostal na funkciji predsednika državnega zbora. Sam sicer tudi po včerajšnji izjavi Mira Cerarja, da naj si Desus izbere kakšno drugo funkcijo, dopušča možnost svojega umika, “če bo država to potrebovala.” Novi predsednik DZ je umirjen in prijazen, v odgovorih pa zadržan in previden. Kaže, da s takšnim slogom vstopa tudi v politiko. O koaliciji ne govori kot o že dobljeni bitki, kajti možnosti, da se tudi znotraj državnega zbora še kaj zaplete, je veliko. Prva bo že danes, ko bo mandatno-volilna komisija obravnavala prenehanje poslanskega mandata Janeza Janše.

> Po pogovorih s predsednikom republike ste nekoliko bolj zadržano kot on govorili o rokih, v katerih bi lahko prišlo do oblikovanja vlade. Kaj bi se lahko v DZ še zapletlo?

“To, kar se na političnih pogajanjih vedno lahko zaplete: da koalicija do posameznih rokov še ne bi bila izoblikovana na način, da bi postopek potekal nemoteno in bi bil lahko imenovan mandatar. V osnovi mora obstajati zavedanje, da je treba priti do sporazuma o koaliciji, sporazum pa mora biti kvaliteten, omogočiti mora delovanje vlade, ki bo stabilna in takšna, kot jo država potrebuje.”

Pretirano hitenje lahko vodi v nestabilnost

> Do kdaj se bodo oblikovali odbori in komisije DZ, ki so pogoj za nadaljevanje postopkov oblikovanja nove vlade?

“Ustanovitev delovnih teles je vezana na to, kdaj se je konstituiral DZ. Delovna telesa morajo biti izoblikovana v tem mesecu, seveda pa oblikovanje delovnih teles poteka vzporedno z razdelitvijo ministrstev. Konstituiranje delovnih teles bo zato potekalo do konca, saj je pogojeno s tem, kdo je v opoziciji in kdo v koaliciji.”

> Imate kakšen indic, da bo vse potekalo gladko?

“Odkar imam to funkcijo, ni prav, da bi sodeloval neposredno v koalicijskih pogajanjih, vsekakor pa bom o tem pravočasno obveščen, ker moram kot skrbnik te hiše tudi biti.”

> Ste se mogoče s stranko SDS že srečali zaradi njihove napovedi, da ne bodo prevzemali funkcij v telesih DZ?

“Uradnega srečanja ni bilo, je pa SDS postala precej bolj kooperativna. Po tistem, kar se je dogajalo na konstitutivni seji, je bil zdaj imenovan vodja njihove poslanske skupine, tako da lahko predsednik države izvede posvetovanja z vodji poslanskih skupin.”

> V sredo, ko ste se srečali s predsednikom republike, je nekoliko presenetilo, da bo predsednik posvetovanja z vodji poslanskih skupin začel šele v začetku prihodnjega tedna.

“To se je zgodilo zaradi predvidevanj, da se bodo poslanske skupine izoblikovale pozneje, so se pa neposredno po tistem, ko je bil pogovor pri predsedniku republike že končan.”

> Bo to prineslo veliko zamudo pri rokih za oblikovanje vlade?

“Ne, ne more biti velike zamude pri rokih. Treba je dati čas za kvalitetno oblikovanje koalicijske pogodbe in dejstvo je, da pretirano hitenje lahko povzroči dodatne nestabilnosti v delovanju bodoče koalicije, kar nikakor ne bi bilo dobro.”

> To je verjetno tudi del vašega odgovora na vprašanje, kakšen je vaš pogled na to, da predsednik Pahor zelo spodbuja hitro oblikovanje vlade.

“Z njegovega stališča je to razumljivo, po drugi strani pa je vseeno treba povedati, da je dinamika koalicijskih pogajanj odvisna od koalicijskih partnerjev in ne od njega.”

Umik, če bi država to potrebovala

> Kako je treba v kontekstu današnje izjave Mira Cerarja (intervju smo opravili včeraj op. a), da je funkcija predsednika DZ že oddana in da ima Desus na voljo druge funkcije, razumeti vašo sredino izjavo, da ste se pripravljeni s funkcije predsednika DZ umakniti?

“Včerajšnja izjava je bila vezana zgolj na to, da sem se pripravljen umakniti s te funkcije, če bi država to potrebovala. Ne gre za parcialne interese, ampak za delovanje celotne države. Katero koli funkcijo bom opravljal v tej državi, jo bom opravljal vestno. Mislim, da opravljanje tovrstnih funkcij pomeni služenje državi in državljanom.”

> Umik ob pogoju Desusa, da hoče spet funkcijo predsednika DZ, je v kontekstu služenja državi?

“Tega ne bom komentiral, ker ne smem komentirati vsebine pogajanj, glede na mojo sedanjo funkcijo pa sem se od pogajanj tudi distanciral in vsebine ne poznam tako dobro, da bi jo lahko komentiral.”

> Pravite da ste se distancirali od koalicijskih pogajanj, kako pa sicer ostajate dejavni znotraj stranke SMC? V njej ste tudi svetovalec za mednarodne odnose. Še naprej ostajate v tej vlogi?

“Seveda funkcij v stranki ni možno v trenutku zamrzniti. Dejstvo je, da je SMC mlada stranka in da se mora še do konca konsolidirati. Proces bo pogojen tudi z lokalnimi volitvami; šele po njih bo možno normalno delovanje v skladu s statutarnimi določili, ki jih imamo. Do takrat bom gotovo dejaven tudi v stranki. Temu se ne bo možno odreči, vendar pa izven te hiše (državnega zbora op. a.) ne bom te hiše zlorabljal za neposredne strankarske namene. Človek je še vedno isti, mora pa preprosto znati preklopiti med različnimi funkcijami, ki jih opravlja.”

> Kot strokovnjaka za mednarodne odnose vas moram povprašati tudi glede zapletov okrog izbire kandidata za evropskega komisarja. Prvi odziv vaše stranke je bil, da bi lahko nova vlada komisarja tudi odpoklicala. Kako realna je ta možnost?

“Ta možnost je bila mišljena zgolj v primeru, če bi šel v Bruselj predlog za točno določenega kandidata oziroma kandidatko, ker bi šlo v tem primeru za zlorabo obstoječih procedur, zato da določena kandidatka pride do določenega delovnega mesta. Odpoklic je bolj teoretična možnost, ki pa je bila do zdaj tudi že izkoriščena. Stvar politične presoje bodoče vlade je, ali bo glede tega kar koli naredila in kaj bo naredila. Poleg tega je treba vedeti, da so roki, ki so bili postavljeni, tudi sorazmerno raztegljivi glede na to, kako se odvijajo stvari na evropskem nivoju.”

> Pričakujete, da bo to, kako bo vlada v tem primeru ravnala, odvisno od poteka koalicijskih pogajanj?

“Mislim, da se bodo skušali izogniti povezovanju koalicijskih pogajanj s to funkcijo, ker je to funkcija, pomembna za državo, koalicijska pogajanja in usklajevanja pa na koncu pomenijo tudi delitev resorjev in podobnega. Tega dvojega si niti prej nismo želeli povezovati, niti zdaj ne bi bilo prav, da se povezuje. Ni v interesu države, da bi se ti dve temi povezovali.”

Razumevanje demokracije seže do manjšin

> Po izvolitvi v državnem zboru ste poslancem rekli 'Izražam željo in voljo po iskrenem sodelovanju z vsemi'. Imate občutek, da je ta napoved konstruktivne drže že naletela na posluh?

“To težko ocenjujem, ker sem premalo časa na tej funkciji. Parlament ne deluje v polni zmogljivosti tudi zato, ker so parlamentarne počitnice, predvsem pa, ker še niso vzpostavljeni vsi pogoji za njegovo delovanja, na primer oblikovana delovna telesa. Šele po tistem, ko bodo začele stvari teči z normalno dinamiko, bomo videli, pri čem smo. Moje stališče se bo seveda bolj jasno izoblikovalo, ko bo kolegij predsednika DZ prvič opravil svojo sejo.”

> S kakšnim mnenjem o državnem zboru prihajate na predsedniško funkcijo?

“Predvsem z zavedanjem, da je treba tej instituciji povrniti ugled in ji izboriti tisto mesto, ki jih gre po ustavnem redu.”

> Kaj lahko vi kot predsednik doprinesete k temu?

“Možnost vplivanja najjasneje vidim v možnosti postavljanja ali nepostavljanja določenih vprašanj na dnevni red in v presojanju, kdaj so vprašanja zrela za obravnavo. Poleg tega je treba razumeti odnos, ki ni v ospredju: pričakuje se, da predsednik DZ nekako bolj privilegira pozicijo kot opozicijo. Ravno na tej točki je treba največ narediti, da so simbolno in formalno spoštovane pristojnosti državnega zbora in vlade. V bistvu gre za to, da si bo treba prizadevati za čim manj izrednih postopkov in čim več razprave v parlamentu, kajti šele to omogoča normalno delovanje parlamentarne demokracije.

Razumevanje demokracije seže do tja, da je treba zaščititi tudi manjšine; torej tudi tiste, ki so v opoziciji in imajo manj glasov. Tudi njim je treba dopustiti možnost, da razpravljajo o vprašanjih, odločati pa je treba o vsebini in ne o tem, kdo je kak predlog dal.”

Pred razpletom primera Janša

> So poslanci vaše stranke, glede na to, da so vsi novinci, v slabšem položaju v primerjavi s tistimi, ki so že vešči poznavanja, včasih tudi izigravanja postopkov?

“So v slabšem položaju, če se ustrezno ne pripravijo in če za njihovo socializacijo s parlamentarnim delom ne bo ustrezno poskrbljeno, ampak to je zdaj naloga same stranke in tudi strokovnjakov, ki bodo stranki pomagali.”

> Ste v novem sklicu DZ že opazili tendence po izigravanju postopkov in na kateri strani jih je več?

“Ne bi hotel ocenjevati, na kateri strani so te tendence. Poznavanje postopkov ni v vsakem primeru izigravanje. Gre tudi za veščino. Dobro poznavanje postopkov pomeni dodatno moč poleg tiste, ki jo dajejo poslanski glasovi. Mislim, da ni nič narobe, če se je treba pri postopkovnih vprašanjih soočiti s stranjo, ki je bolje pripravljena. Preprosto se je treba bolje pripraviti na to, da postopki tečejo čim bolj v skladu z željami političnih akterjev znotraj parlamenta.”

> Prva resna politična preigravanja se odvijajo na temo prenehanja mandata Janeza Janše. So v načrtovanje rokov za oblikovanje nove vlade že vračunani zapleti, ki bi se lahko zgodili, če se bi se mandatno-volilna komisija odločila za prenehanje tega poslanskega mandata?

“Za zdaj je jasno samo to, kaj je na dnevnem redu mandatno-volilne komisije, in izražena je želja, da se vsi postopki vodjo v skladu s slovensko zakonodajo. To je vse, kar je jasno o tej točki. Vse drugo bi bile že špekulacije in vtikanje v pristojnosti, ki neposredno niso moje. V vsakem primeru pa se bom moral soočiti s posledicami tega. Posledice so seveda lahko tudi takšne, da bodo vplivale na potek drugih postopkov, tudi tistih, ki se tičejo samega oblikovanja vlade.”

> Hvala za pogovor in uspešno delo vam želim, čeprav gre morda za delo na funkciji, ki si je niti niste želeli …

(Smeh) “Hvala. Na vsaki funkciji si želim in sem pripravljen narediti tisto, kar je maksimalno možno narediti. Biti v hramu demokracije pa je za politologa nekaj, za kar ne more reči, da si tega ne želi.”

JANA KREBELJ

---