“Na njivah je toliko vode, da bi lahko sadili riž”

Če bo še nekaj dni zemljo grelo sonce in sušil veter, bo Bogdan Nemec, eden največjih pridelovalcev krompirja na Bistriškem, rešil krompir pred gnilobo. Za zdaj pa se njegova poljščina še namaka v vodi, ki so jo oblaki nad Bistriškim znova spustili v nedeljo.

Po nedeljskem deževju voda še vedno stoji na bistrških njivah. Če je ne bo kmalu posušilo sonce, se pozni sorti krompirja ne obeta nič dobrega Foto: Tomo Šajn
Po nedeljskem deževju voda še vedno stoji na bistrških njivah. Če je ne bo kmalu posušilo sonce, se pozni sorti krompirja ne obeta nič dobrega Foto: Tomo Šajn

PRIMORSKA > Bogdan Nemec je pridelek zgodnje sorte krompirja, posajen marca, shranil na varno, preden se je mesec julij spremenil v blatno lužo. “Čez nekaj dni bomo videli, ali bomo pred gnilobo rešili tudi pozno sorto krompirja, ki se trenutno namaka v vodi,” pojasnjuje kmet, ki je s 150 tonami pridelanega krompirja eden največjih pridelovalcev krompirja na Bistriškem.

“Na njivah je toliko vode, da bi lahko sadili riž,” se pošali Nemec. Prejšnji teden je prav vse sorte napadla plesen, razmere za gnitje krompirja so idealne. Preventivno je že škropil, vprašanje pa je, ali bo trud zalegel.

Florjan Peternelj s Turistične kmetije Peternelj v Ilirski Bistrici prideluje krompir, ki ga ne škropi in nosi certifikat za ekološko pridelavo. Krompirjeva plesen je njegov krompir, ki ga je v zemljo posadil sredi maja in je torej pozne sorte, napadla že pred mesecem dni. “Dolgo je bil zdrav. Potem pa se je pred 14 dnevi zgodilo, da je njive dva dneva zalival dež. Prav meglica je nastala. To ga je pokončalo. Njive so praktično gole. Nekateri kmetje ga sploh več ne izkopavajo: bolje, da gnije v zemlji kot v kleti,” posledice, ki jih je kmetom nakopal deževni julij, opisuje Peternelj.

Ocenjuje tudi, da bo na Bistriškem 40 do 50-odstoten izpad pridelka krompirja. Zaradi peščene zemlje jo bodo bolje odnesli v Brkinih. Peterneljeva njiva je na ilovnatih tleh, Nemčeva pa ob reki Reki, kjer je sicer različna sestava tal, a kaj, ko jo namaka tudi podtalnica.

Istrski krompir debel, melona pa gnila

Koprska tržnica se je tudi včeraj šibila pod težo debelega krompirja. Z letino so, denimo, zadovoljni na kmetiji Kaligarič, krompir je dobro rodil tudi na kmetiji Jerebica v Dragonji. “Lani so ga pojedle struge, z letošnjim pridelkom pa smo zelo zadovoljni,” so nam povedali in pohvalili še rast stročjega fižola in paprike, ki jima deževje očitno ustreza, pa čebule, ki še nikoli ni bila tako debela.

Med nesrečniki, ki jih je dež uničil, pa je melona: pri Jerebici so včeraj nabrali za dve prikolici gnilih melon, a še tistim, ki so preživele, je dež odvzel okus.

Festival krompirja seveda bo

Krompirjeva plesen ne bo niti letos odnesla festivala krompirja, tradicionalne prireditve, skuhane in spečene na Velikem Ubeljskem. Anamarija Šantelj iz Turističnega športnega in kulturnega društva Tisa - Nanos se bo s sodelavci znova odpravila od vrat do vrat: “Vsaka hiša bo gotovo zmogla podariti zaboj krompirja. Toliko ga imajo povsod.”

ALENKA PENJAK


Najbolj brano