Davčne blagajne 1. septembra 2015?

Vlada je danes sprejela dopolnitve programa za obvladovanje sive ekonomije. Podpredsednik vlade Dejan Židan je na novinarski konferenci po seji v Ljubljani dejal, da je cilj 1. septembra 2015 uvesti tako imenovane prave davčne blagajne, prihodnje leto pa naj bi zaživela tudi novela zakona o gospodarskih družbah, ki bo preprečila veriženje podjetij.

Vlada je danes sprejela dopolnitve programa za obvladovanje sive ekonomije. Premier Miro Cerar je spomnil, da se je koalicija k boju zoper ta pojav zavezala tudi v koalicijskem sporazumu.  Foto: STA
Vlada je danes sprejela dopolnitve programa za obvladovanje sive ekonomije. Premier Miro Cerar je spomnil, da se je koalicija k boju zoper ta pojav zavezala tudi v koalicijskem sporazumu.  Foto: STA

LJUBLJANA > Dejan Židan, ki vodi vladni odbor za gospodarstvo in je tudi kmetijski minister, je spomnil, da so v Sloveniji od lani v veljavi tako imenovane virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS.

Prav to je novost, ki jo bodo prinesle tako imenovane prave davčne blagajne. Prenos v realnem času pa ne bo pomenil prenašanja in skladiščenja, kot v nekaterih drugih državah, ampak “aktivno upravljanje teh podatkov”, je pojasnil Židan. Vključeni bodo namreč posebni lovilni programi, ki bodo sledili morebitnim odstopanjem. Ta bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru, je pristavil.

Nove davčne blagajne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev

Nove davčne blagajne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev, izjema bodo posamezniki, ki račune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti. “Generalna odločitev je, da izjem ne bo oziroma jih bo čim manj,” je izpostavil Židan.

V tej luči je spomnil na predlog novele zakona o davčnem postopku, ki za 1. februar predvideva ukinitev klasičnih paragonskih blokov, saj se tem ne da slediti. Davčni zavezanci, ki računov ne bodo izdajali prek elektronskih naprav, bodo morali tako po novem uporabljati vezano knjigo računov, potrjeno s strani Fursa.

Finančno ministrstvo bo po Židanovih besedah operativni načrt uvedbe tako imenovanih pravih davčnih blagajn predstavilo januarja. Ta bo vključeval tudi način povračila za tiste, ki bodo v novo opremo investirali preko davčnih olajšav. Novela zakona, ki bo omogočila uvedbo teh davčnih blagajn, naj bi bila sprejeta v prvih treh mesecih 2015, sledilo bi prehodno obdobje, tako da bi polno zaživele 1. septembra, je časovnico orisal minister.

Omejitve pri ustanavljanju družb

Vlada se je strinjala tudi s spremembami zakona o gospodarskih družbah, ki bi odpravile zlorabe pri veriženju podjetij, je povedal. “Posameznik lahko namreč sedaj ustanovi tudi na desetine, stotine podjetij z enkratnim vložkom 7500 evrov, ta vložek pa se nato preko posojilne pogodbe prenaša v naslednje družbe, kar je huda zloraba sistema, ki potem omogoča izmikanje plačila dela delavcem in plačila storitev drugim,” je spomnil.

Vlada želi zato vpeljati omejitve pri ustanavljanju družb. Za to bo potreben realni kapital v višini 7500 evrov. Ustanovitev podjetja bo prepovedana v primeru pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za delo, izdane na podlagi ugotovitev o neizvrševanju finančnih dolžnosti. Uveden bo tudi avtomatski izbris podjetja, in sicer, če ne bo imelo poslovodstva, če ne bo imelo delničarjev ali družbenikov in če ne bo imelo odprtega tekočega računa, je nanizal Židan.

Novelo naj bi sprejeli v prvi polovici leta 2015

Novela naj bi šla v vladno razpravo še ta mesec, v javno razpravo januarja, sprejeta pa naj bi bila v prvi polovici leta 2015.

Premier Miro Cerar je po seji vlade poudaril, da je vlada s tem sprejela dopolnitve programa za obvladovanje sive ekonomije. Spomnil je, da se je koalicija k boju zoper ta pojav zavezala tudi v koalicijskem sporazumu.

“Vlada je intenzivirala nadaljevanje teh aktivnosti - predvsem zato, ker se zavedamo, da siva ekonomija ni le ekonomski, ampak tudi pereč družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih in socialnih razmer z njo izgubljamo vsi. Zaradi njenega obsega je vse manj denarja za šole, vrtce, štipendije, zdravstvo, socialno varnost in druge dobrine, ki jih zagotavlja država,” je sklenil.

STA


Najbolj brano