Avto ima vsak drugi Slovenec

Leta 2012 je bilo v Sloveniji 1.066.028 avtomobilov, kar je šestkrat več kot leta 1970. Avtomobil ima tako vsak drugi prebivalec, se pa viša njihova povprečna starost.

LJUBLJANA > Slovenija spada med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov in že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU, razen Malte in Cipra.

Slovenska gospodinjstva so v letu 2010 za nakup vozil oziroma za njihovo delovanje namenila skoraj eno tretjino več denarja kot gospodinjstva držav EU. So pa pri izdatkih za javni prevoz slovenska gospodinjstva namenila precej manj denarja (1,1 odstotka) od gospodinjstev v EU (2,4 odstotka).

Velik problem naraščajočega prometa so izpusti toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, na kar vpliva tudi starost avtomobilov. Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v Sloveniji zvišala s 6,8 leta v letu 1992 na 8,7 leta v letu 2012. V tem obdobju se je povprečna starost osebnih avtomobilov v evropskih državah zniževala. To pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen, je razvidno iz brošure Kazalniki okolja v Sloveniji, ki jo je izdala Agencija RS za okolje.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Z meritvami izpustov izpušnih plinov naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Poleg tega pregledi vplivajo tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.

V Sloveniji tako kot v večini drugih evropskih držav od leta 2000 poteka vsakoletna osveščevalna kampanja V mestu brez avtomobila, ki se je razširila v pobudo Evropski teden mobilnosti. Glavni namen obeh akcij je predvsem olajšati izvajanje trajnih ukrepov in rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe osebnih avtomobilov.

Z vidika okolja je spreminjanje potrošniških vzorcev zelo pomembno, saj so vplivi na okolje z manj in bolj intenzivnih panog zelo različni. Velika potrošnja za hrano in brezalkoholne pijače je za okolje bolj obremenjujoča kot na primer izdatki za zdravje, rekreacijo in izobraževanje.

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2012 v povprečju največ denarja porabila za prevoz (16,8 odstotka), nekaj manj za hrano in brezalkoholno pijačo (14,3 odstotka) ter stanovanje, vodo, elektriko, plin in drugo gorivo (13,6 odstotka). Skupni povprečni izdatek za življenjske potrebščine na člana gospodinjstva je v Sloveniji v letu 2012 znašal 6692 evrov.

Najhitreje naraščajo izdatki za komunikacije, zdravje ter stanovanja, elektriko, vodo, plin in drugo gorivo. V evropskih državah so gospodinjstva v letu 2010 v povprečju največ denarja porabila za stanovanja, elektriko, vodo, plin in drugo gorivo (22 odstotkov), prevoz (13 odstotkov) ter hrano in brezalkoholne pijače (12 odstotkov).

Tako kot v Sloveniji tudi v teh državah v povprečju najhitreje naraščajo izdatki za komunikacije. Sledijo izdatki za rekreacijo in kulturo. Obe kategoriji spadata med tiste, ki imajo majhen vpliv na okolje.

Med tistimi, ki imajo večji vpliv na okolje, kot so prevoz in stanovanja, pa delež izdatkov v teh državah, v povprečju glede na leto 1995 ostaja dokaj stabilen.

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje in proizvodnje. Čeprav ima vsako posamezno gospodinjstvo razmeroma majhen vpliv na okolje v primerjavi z velikimi industrijskimi obrati, je zaradi številčnosti gospodinjstev njihov vpliv brez dvoma velik.

STA

---