V nogometu štejejo tudi milimetri
Svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji je znova potrdilo kar nekaj nogometnih resnic. Ena od teh je zanesljivo, da v nogometu šteje vsak centimeter, če ne že milimeter. Čeprav en centimeter ni veliko, pa je ta razdalja lahko zelo boleča v primeru zgrešenega gola ali zadetega okvirja vrat.
Foto: STA
BRASILIA
> Razlika med uspehom in neuspehom v nogometu je tako le vprašanje nekaj centimetrov vstran ali dol. To staro nogometno pravilo je z vso možno bolečino izkusil največji osmoljenec tekme med Čilom in Brazilijo. Uvodni dvoboj osmine finala se je po neodločenem izidu v rednem delu zavlekel že v drugi podaljšek, ko je Mauricio Pinilla v 119. minuti z razdalje 17 metrov sprožil projektil, ki pa ni končal za hrbtom izkušenega brazilskega vratarja Julia Cesarja. Z žogo je zatresel prečko, da bo mera polna, je Pinilli Cesar nato obranil še enajstmetrovko. Čuvaj brazilske mreže je "prebral" tudi Alexisa Sancheza, brazilski zvezdnik Neymar je bil večji mojster, saj je žogo poslal v ravno nasprotni kot mreže od tistega, kamor se je vrgel čilski vratar Claudio Bravo. Čilenec Gonzalo Jara je nato zadel vratnico in sledilo je le še Zbogom Čile, Brazilija pa se je veselila poti v četrtfinale.
"Ne bom ponovil besed, ki sem jih izgovoril, ko sem videl, da se je žoga Pinille odbila od prečke," je po tekmi dejal Arturo Vidal. Le nekaj centimetrov nižje in Brazilija bi se poslovila od prvenstva. Podobne besede, ki ponavadi spremljajo nezadovoljstvo s potekom dogodkov in nesrečno igro usode, je najbrž leta 1978 uporabil tudi nizozemski krilni igralec Robert Rensenbrink, ko je zadel okvir vrat v zadnji minuti tekme proti gostiteljici Argentini. Če bi zadel, bi Nizozemska osvojila naslov svetovnega prvaka, Rensenbrink pa bi bil izbran za najboljšega strelca mundiala, tako pa je usoda izbrala drugačno pot. Argentinci so v dodatku zabili dva gola ter naslov svetovnih prvakov slavili s 3:1.
"Takrat se še nisem rodil, vendar pa zelo dobro poznam to zgodbo. Pač tako je - gre za strele, ki lahko gredo v mrežo ali ne. Prav to se je zgodilo tudi nam," je po tekmi dejal pomočnik selektorja Sebastian Beccacece.
Podobna zgodba se je odvila tudi na svetovnem prvenstvu leta 1966, ko so edino šampionsko lovoriko osvojili Angleži z verjetno najbolj spornim zadetkom v zgodovini svetovnih prvenstev. Še dandanes ni povsem jasno, ali je v finalu mundiala Anglež Geoff Hurst proti tedanji Zahodni Nemčiji spravil žogo čez golovo črto ali ne. Žoga je zadela spodnji del prečke in se odbila proti golovi črti ter nato nazaj v kazenski prostor. Sovjetski linijski sodnik Tofik Bahramov je švicarskemu sodniku Gottfriedu Dienstu povedal, da se je žoga odbila v gol, čeprav zadnjih 50 let Nemci skušajo, tudi s posnetki, dokazati ravno nasprotno, da gola ne bi smeli priznati in da so bili oškodovani, saj žoga ni s celotnim obsegom prečkala golove črte.
Okvirji vrat so lahko odločilni moment na mundialu. Leta 1990 v Torinu so Brazilci na tekmi osmine finala kar trikrat zatresli okvir vrat, zmaga pa je z 1:0 pripadla kasnejšim podprvakom Argentincem.
STA