Po sedmih letih iskanja v vlogi nosilca

Jaka Klobučar ima za sabo posebno reprezentančno zgodbo. Kot talenta so ga reprezentanci priključili na evropskem prvenstvu leta 2007, toda povsem vzporedno vlogo je igral na tudi na EP 2009 in SP 2010.

LAS PALMAS >Potem ga vse do letos ni bilo več v reprezentanci, saj ni pokazal velikega napredka. Po odlični klubski sezoni v Krki in prestopu v nemški Ulm je Jaka Klobučar pri 27 letih dočakal tudi pomembno vlogo v izbrani vrsti. Izkazal se je z racionalnim vodenjem igre, čeprav se sam opredeljuje tako za branilca kot organizatorja igre.

“Zelo dobro smo se pripravili na obe tekmi. Tudi Mehiko smo dobro spoznali, čeprav ni bilo niti 24 ur časa za pripravo. Trenerji so naredili velik posel. O vseh ključnih igralcih smo vedeli bistvene podatke. Dobili smo pravo energijo, pa še navijači so nas ponesli do dveh lepih predstav. Sistem tekmovanja terja, da je pet minut po tekmi potrebno vse pozabiti in se pripraviti na novo tekmo,” je naprej povedal Dolenjec.

> Kako bi ocenil prvi dve tekmi?

“Vse je v vzponu. Marsikdo je bil med pripravami skeptičen, prevečkrat se nam je dogajal padec v igri. Na prvenstvu smo v obeh tekmah ohranili 37 minut prave koncentracije, z izjemo zadnjih minut proti Avstraliji, ko je ta sprožila nek juriš. Niti sami niso vedeli, kaj bi radi s tem dosegli.”

> Po reprezentančnem stažu ste med starejšimi, vlogo nosilca ste pozno dočakali. Kako to, da vas zadnja štiri leta ni bilo zraven?

“O teh vmesnih letih nisem kaj posebej razmišljal. Povabilo je neka čast in priznanje za delo. Zdaj imam več izkušenj in večjo vlogo v ekipi. To mi je v veselje. Pred štirimi leti sem imel drugačno vlogo. Pritisk je zdaj večji, pa mi ne dela nekih večjih težav. Vsi vedo, kaj lahko pričakujejo.”

> Potrebovali ste več časa za zorenje.

“Ja, mogoče bi se temu lahko tako reklo. Zakaj se je to zgodilo in zakaj nisem pravih iger pokazal prej ... Mogoče je kdo že podvomil vame, sam nisem. Rabil sem neko pravo košarkarsko pot, ki sem jo pozno našel. Pred mano je še veliko let na igrišču in verjamem, da zelo uspešnih.”

> Ste drugi organizator igre, občasno sta z Goranom Dragićem tudi skupaj na parketu. Kako bi sami sebe ocenili?

“Trudim se, kot velja za vseh ostalih enajst igralcev. Važno je, da ekipa dobro sodeluje, da igramo drug za drugega in se bodrimo. To nas nese, kar se je lepo videlo drugi polčas proti Mehiki, ko oni niso vedeli niti kje smo. Po lepih podajah smo dosegli veliko lahkih košev iz pick and rolla.”

> Vse kaže, da bo zadnji dvoboj z Litvo tudi odprt boj za prvo mesto v skupini. Se strinjate?

“Pred tem nas čakata še dve pomembni in težki tekmi. Ko bomo z njima opravili, se bomo začeli ukvarjati z Litvo.”

> Mnogi ne morejo verjeti, da je to ista reprezentanca iz pripravljalnega obdobja, ko je bilo veliko nihanj v igri. Ste tekmece tedaj morda podzavestno jemali manj resno ?

“Morda je res kdo to imel v glavi, čeprav ne verjamem, vsaka tekma je pomembna. Od prve tekme v pripravah do danes smo delali korake naprej in izpilili igro prav na svetovnem prvenstvu. “

ROK MAVER

---