V Trstu širijo prostocarinsko cono, pri nas so jo ukinili

V tržaškem starem pristanišču (Porto Vecchio) bo svoj obrat kmalu odprl znan italijanski proizvajalec bele tehnike Sèleco, za prihod pa se zanima še več proizvajalcev z vsega sveta. To je rezultat truda, ki ga vodstvo pristanišča Trst v zadnjem letu vlaga v promocijo prostocarinske cone. Ta vlagateljem omogoča, da ne plačujejo davkov in carin. Pri nas pa je vlada Alenke Bratušek leta 2013 režim ekonomske cone na območju koprskega pristanišča ukinila.

Na območju tržaškega starega pristanišča je še veliko praznih in razpadajočih objektov, ki z ugodnostmi prostocarinske cone privabljajo vlagatelje.
Na območju tržaškega starega pristanišča je še veliko praznih in razpadajočih objektov, ki z ugodnostmi prostocarinske cone privabljajo vlagatelje.  

TRST, KOPER > Trst je edino pristanišče na območju EU, ki ima tovrsten ugodnejši carinski in davčni režim, zakonodaja pa omogoča, da prostocarinsko cono lahko razširijo tudi na kopno, na območje Oreha v bližini meje s Slovenijo, plovnega kanala in celo na 30 kilometrov oddaljene Fernetiče.

V družbi Sèleco - v starem pristanišču bodo sestavljali televizorje in belo tehniko ter jih odpremljali kupcem - so priznali, da jih je v Trst privabila prav možnost delovanja po načelih prostocarinske cone. Delo bo dobilo 50 ljudi.

Tržaško pristanišče ima status prostocarinske cone že iz časa Avstro-Ogrske, a v zadnjih desetletjih ni bila izkoriščena v najboljši možni meri.

Predsednik pristaniške uprave pristanišč Trst in Tržič Zeno D'Agostino si je nalogo privabljanja proizvodnih in drugih dejavnosti na območje prostocarinske cone zadal kot glavno nalogo svojega mandata. D'Agostino poudarja, da njegov osnovni cilj ni rast pretovora v pristanišču, ampak da je zanj bolj pomembno blago oplemenititi, mu dati dodano vrednost in ustvarjati delovna mesta.

Kaj omogoča prostocarinska cona?

Delovanje na območju prostocarinske cone omogoča davčne in carinske ugodnosti. V Trst, denimo, polizdelki iz tretjih držav pridejo na območje prostocarinske cone, zato niso obremenjeni z nobenimi dajatvami, saj z davčnega in carinskega vidika niso na ozemlju Italije. Po drugi strani pa z dodelavo v izdelek na območju cone pridobijo oznako “narejeno v Italiji” (made in Italy). Ko pa od tu potujejo h kupcem na območju EU, za te izdelke spet ni treba plačati davka in carin, ki bi sicer veljali za izdelke iz tretjih držav.

Koper: brez potrebe so ukinili ekonomsko cono

Na območju tržaškega novega in starega pristanišča imajo veliko prostih hal, zato je pridobivanje novih vlagateljev, ki bi jim te prostore oddali, v njihovem strateškem interesu. Na območju koprskega pristanišča pa je povsem drugače. “Mi zdaj v pristanišču nimamo niti enega praznega prostora, danes vse potrebujemo za našo osnovno dejavnost in samo želimo si, da bi nam bila končno omogočena širitev, kot jo predvideva državni prostorski načrt,” pravi predsednik uprave Luke Koper Drago Matić. A vseeno obžaluje, da finančno ministrstvo leta 2013, ko ga je vodil minister Uroš Čufer, ni podaljšalo režima ekonomske cone, ki ga je do tedaj uživalo koprsko pristanišče. Takrat so na ministrstvu razlagali, da so sprejeli že druge ugodnosti za podjetja, zato po ugodnostih iz ekonomskih con ni potrebe.

V preteklosti, ko so še imeli proste prostore, so v Luki Koper ekonomsko cono izkoriščali in oddajali hale podjetjem za dejavnosti dodelave izdelkov, denimo podjetjem za praženje kave in izdelavo očal. Zadnja leta pa ne več. “A tak status je vendarle neka dodana vrednost, ki bi lahko prišla prav kdaj v prihodnje,” pravi Matić.

S tem se strinja tudi predsednik Združenja špediterjev Slovenije Čedomir Bojanić, ki dobro pozna razmere v Trstu: “Že zaradi imidža je prostocarinska cona za Trst prednost in dodana vrednost. Lahko se pohvalijo s tem, da so edini v EU s takšnimi ugodnostmi.”

Evropska unija sicer prostocarinskih con ne podpira, saj tovrstne cone omogočajo tudi zlorabe, ko se lažje zakrije izvor blaga, pravi Bojanić. Obstoječe cone pa dovoljuje.

“Novo cono v EU težko pridobiš. Nič nas ni stalo, tudi če ni bila izkoriščena. A ni bilo nobene potrebe ukiniti jo,” poudarja. Po njegovem mnenju je to samo še en dokaz, kako mačehovsko se naša država obnaša do logistike: “Dodana vrednost na zaposlenega v logistiki je 50.000 evrov. Ne razumemo, da država v logistiki ne prepozna vlečnega konja za gospodarstvo.”

Matić o Trstu: Konkurenca je vedno dobra
V Luki Koper z odobravanjem gledajo na razvojni preboj tržaškega pristanišča, ki se je po letih nazadovanja začel v zadnjem obdobju. “Konkurenca je vedno dobra. Če je ni, se poleniš,” pravi prvi mož Luke Koper Drago Matić. Obe pristanišči, ki sodelujeta v okviru združenja severnojadranskih pristanišč Napa, se drug od drugega učita in tudi “prekopirata”, kar je dobro: “Tudi v Trstu so, denimo, v zadnjem obdobju začeli poudarjati železniške povezave z zalednimi državami.”
Razlika med Koprom in Trstom pri pretovoru kontejnerjev je tudi v tem, da je koprsko pristanišče nevtralno, 45-odstotni lastnik podjetja, ki upravlja sedmi kontejnerski pomol v Trstu, pa je ladjar MSC. Ladjar je v podjetje vstopil že pred dvema letoma, v zadnjem obdobju pa so se začeli kazati rezultati, saj je kontejnerski promet tudi v Trstu začel občutneje rasti. Ob polletju so v tržaškem pristanišču pretovorili 296.000 TEU, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V Kopru so v tem obdobju pretovorili za tretjino več, to je 460.000 TEU, kar je za enajst odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Lastniška navezava na enega ladjarja je lahko prednost in hkrati nevarnost, meni Matić. “MSC za sedmi pomol po eni strani pomeni zagotovljen pretovor, po drugi strani pa je vprašanje, kaj bodo naredili drugi ladjarji, če bodo začutili, da je MSC v kakšni prednosti,” razmišlja prvi mož Luke Koper. “A nenazadnje, indeksi rasti pretovora kontejnerjev niso toliko pomembni, enkrat bodo višji na naši strani, enkrat na njihovi. Pomembno je, da vsi skupaj rastemo. Mi vsi hočemo več tovora in večje ladje v Jadranu; skupna pogača je vedno večja, kako si jo bomo razrezali, pa je odvisno od tega, kako dober pri zagotavljanju storitev bo vsak od nas,” še poudarja Matić.

Za ohranitev režima ekonomske cone na območju koprskega pristanišča se je zelo zavzemal tudi koprski župan Boris Popovič, ki je predlagal širitev cone na celotno območje občine Koper. A ni uspel.

Koprsko pristanišče je območje ograjene proste cone in uživa carinske ugodnosti po evropski carinski zakonodaji, denimo, da na teh območjih blago lahko leži neomejeno dolgo brez plačila carine.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano