• Fotografija je simbolična.
    Fotografija je simbolična.
    Foto: Sta

Prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov: razhajanja pri ideoloških vprašanjih

četrtek, 5. oktober 2017, 23:10

Prvo televizijsko soočenje vseh devetih predsedniških kandidatov je pokazalo, da so si kandidati še najbolj vsaksebi glede ideoloških vprašanj, medtem ko so si bliže v izražanju skrbi za prihodnost mladih in po arbitražni sodbi tudi ljudi, ki živijo ob meji.

LJUBLJANA > Na današnjem soočenju na Televiziji Slovenija so svoja stališča soočili Suzana Lara Krause (SLS), Angelca Likovič (Za otroke!), Maja Makovec Brenčič (SMC), Boris Popovič (Slovenija za vedno), Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Borut Pahor (neodvisni), Ljudmila Novak (NSi) in Romana Tomc (SDS).

Pri vprašanju o sodbi arbitražnega sodišča v Haagu glede meje med Slovenijo in Hrvaško je bilo večinoma slišati pozive k dialogu s Hrvaško, predvsem pa skrbi za ljudi, ki živijo ob meji in se jih je razsodba neposredno dotaknila.

Šiško odločitev za arbitražo označil za izdajo

Različno pa kandidati gledajo na samo odločitev za arbitražni sporazum in na to, ali je razsodba v korist Slovenije ali ne. Šiško je odločitev za arbitražo označil celo za izdajo, Popovič in Novakova pa sta prepričana, da bi lahko Slovenija mejno vprašanje rešila s pogojevanjem vstopa Slovenije v EU. Novakova vendarle meni, da je po razsodbi čas za enotnost politike, Popovič pa meni, da bi bilo dobro, da odnose s Hrvaško izboljšamo najprej z umikom žice na meji ter z dogovorom z ribiči.

Da razsodba ni v korist Slovenije, meni Tomčeva, ki je proti hitenju pri uveljavitvi sodbe. Po drugi strani Makovec Brenčičeva meni, da je sodbo v dobri veri treba uresničiti.

Šarec stavi na tiho diplomacijo, Pahor, ki za odločitvijo o arbitražnem sporazumu trdno stoji, saj da je omogočila stik Slovenije z odprtim morjem, pa na dialog in podporo mednarodne skupnosti.

S hrvaško stranjo bi se pogovarjala tudi Krausova, ki meni, da Sloveniji ni treba izvajati prisile, ta lahko pride od mednarodne skupnosti. Likovičeva se o uveljavitvi razsodbi ni opredelila.

Vsi so obsodili nasilje v Kataloniji

Novakova, Krausova, Likovičeva, Šiško in Šarec so se zavzeli za priznanje Katalonije, če bo ta razglasila samostojnost. Pahor in Tomčeva menita, da se mora slovenska politika o tem uskladiti. Makovec Brenčičeva in Popovič pa se o tem nista jasno izrekla, sta pa izpostavila, da ima Katalonija drugačen status, kot ga je imela Slovenija ob osamosvojitvi. Vsi so sicer obsodili nasilje.

Kandidati so se strinjali, da je treba v državi boljše poskrbeti za mlade, da ne bodo odhajali v tujino. Krausova je poudarila izobraževanje, ki mora biti povezano z gospodarstvom, Makovec Brenčičeva pa je izpostavila prizadevanja vlade, katere članica je, za zaposlovanje mladih. Tudi Tomčeva rešitev vidi v gospodarskem razvoju, ki bo ponujal priložnost za mlade.

Za gradnjo stanovanj za mlade se je zavzel Šarec, za več delovnih mest pa tudi Likovičeva. Da mladi tega nimajo, je kriminal, pa je menil Šiško. Popovič se je zavzel za spremembo davčne zakonodaje in uvedbo socialne kapice, Novakova pa za odbor za prihodnost v DZ, ki bo razpravljal o takih temah.

Aktualni predsednik Pahor, ki se z mladimi večkrat srečuje, pa je poudaril, da se tudi v Sloveniji marsikaj da.

Različna stališča glede sprave

Različna stališča imajo kandidati do vprašanja sprave. "To, da se danes o tem pogovarjamo, pomeni, da sprave še nismo dosegli," je dejala Tomčeva. Medtem pa Šarec in Popovič menita, da nismo tako sprti, kot skuša pokazati politika, ki ob teh vprašanji nabira politične točke. Po Šiškovem mnenju spravna dejanja Slovence v resnici delijo. Makovec Brenčičeva pa je poudarila, da gre pri vprašanju sprave najprej za intimno vprašanje in nato kolektivno odgovornost.

Likovičeva in Tomčeva menita, da sprave ne bo zgolj s postavljanjem spomenikov, s postavitvijo spomenika žrtvam vseh vojn pa sta bolj zadovoljni Novakova in Krausova. Pahor sicer za svoj največji dosežek ne šteje postavitve spomenika, pač pa prekop trupel iz Hude jame.

Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje o ločenosti Cerkve od države. Večina jih nima težav z nedavnim blagoslovom nove šole na Polici. Pahor, ki se je dogodka v funkciji predsednika republike tudi udeležil, je dejal, da z blagoslovom ni bilo prav nič narobe, saj ni šlo za verski obred, torej ni prišlo do posega v ločenost Cerkve in države.

Podobno sta menili Likovičeva in Novakova, Tomčeva in Krausova pa sta poudarili, da gre za tradicijo. Proti omenjenemu blagoslovu šole nima nič niti Popovič. Makovec Brenčičeva pa je dejala, da sicer spoštuje tradicijo, a "zakonodaja narekuje svoje", zato je primer kot ministrica prepustila inšpekciji. Šiško pa je medtem razočaran, da politika pri nas "pograbi vsako priložnost za poglabljanje delitev".

Edini, ki je izrazil jasno nasprotovanje, je Marjan Šarec, ki je prepričan, da je šola preveč občutljiva ustanova ter da je bolje "če se vsaka stvar opravlja tam, kjer je njen namen".

Kandidati v svojih programih obljubljajo tudi stvari, ki so izven formalnih pristojnosti predsednika države. A so vsi poudarili, da ima predsednik v resnici večjo moč, saj lahko s svojimi stališči in pozivi sproži razpravo tam, kjer se odločitve sprejemajo.

STA


Povej naprej: